Parlamentarne volitve bodo predvidoma 24. aprila
Slovenija | 05.11.2021, 14:18 Andrej Šinko
Predsednik republike Borut Pahor bo akt o tem podpisal februarja prihodnje leto, odločitev pa je sprejel po današnjem posvetu z vodji poslanskih skupin. Medtem se iz vrst opozicije še naprej vrstijo pozivi k predčasnim volitvam, ki pa so po mnenju analitikov malo verjetne.
Zakon določa, da se redne volitve razpišejo najprej 135 dni in najkasneje 75 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni. Na zadnjih predčasnih volitvah smo volili 3. junija 2018.
Opozicija si na različne načine prizadeva, da bi prišla do predčasnih volitev. Tako so v postopku v državnem zboru interpelacije ministrov za pravosodje, notranje zadeve, izobraževanje in okolje, Marjana Diakučiča, Aleša Hojsa, Simone Kustec in Andreja Vizjaka. O ravnanju Hojsa in Kustečeve bodo poslanci razpravljali že na seji sredi meseca.
Vizjak je medtem bil soočen z obremenilnim pogovorom, ki ga je opravil z Bojanom Petanom o poskusih vplivanja na dogajanje v Termah Čatež. Politični analitik dr. Miro Haček v zvezi s tem pravi, da se je treba vprašati, zakaj se je ravno v tem trenutku pojavil posnetek. »Komu je to v interesu, kdo je snemal? Kar se novinarji praviloma ne sprašujete. Je pa dejstvo, da za besede, ki so izrečene na posnetku, bi minister moral na nek način prevzeti politično odgovornost.«
To bi po oceni sogovornika razbremenilo koalicijo pritiskov s strani opozicije in nekaterih medijev. Na drugi strani profesor s Fakultete za družbene vede ocenjuje, da predčasne volitve niso najbolj verjetne, tudi če bi kateri minister odstopil oziroma bi katera od interpelacij uspela. »To večjega vpliva ne bo imelo. Zakaj? Ker smo le še približno 5 mesecev do rednih parlamentarnih volitev, tri mesece do začetka predvolilne kampanje. Kot vemo, ko minister odstopi in ni možno imenovati novega, lahko drugi minister ali predsednik vlade opravlja njegovo funkcijo tri mesece. Šele nato se začnejo postopki, ki bi lahko vodili k padcu ali odstavitvi vlade.« To bi pomenilo, da smo praktično že v obdobju pred rednimi volitvami.
V medijih se je v zadnjem obdobju ugibalo tudi o tem, da bi koalicija zaradi različnih pogledov na to, kako se soočiti s trenutnim valom epidemije, lahko ostala brez ministra za zdravje Janeza Poklukarja oziroma ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Slednji je to zavrnil. »Gotovo imajo različni člani vlade različne prioritete, različne poglede, niso pa to takšne razlike, da bi povzročile odhode iz koalicije, odstope ali kaj podobnega. Se mi zdi, da se bodo ti prej zgodili na kakšnem drugem področju,« je še dejal sogovornik.