Kmalu bomo menjali pnevmatike na vozilih

Svetovalnica | 28.10.2021, 16:33 Mirjam Judež

Pred nami so zimski meseci in zahtevne vozne razmere, ki zahtevajo zimske pnevmatike na vozilih od 15. novembra naprej. Kako izbrati prave, kje so pasti in kako se obnesejo kombinirane celoletne? Naš gost, odgovorni urednik AMZS Motorevije Blaž Poženel, je spregovoril o testu, ki ga izvajajo dvakrat letno. »Gumarska industrija sledi trendom uvajanja nove tehnologije, zaradi novih dosežkov v znanosti so pnevmatike vedno boljše, ne moremo pa reči, da so kar vse najboljše. Med njimi so razlike in te iščemo na naših testih.« Dotaknili smo se tudi kolesarskih čelad. AMZS je namreč objavil tudi rezultate testa za odrasle kolesarske čelade. Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Test pnevmatik opravljajo v vse bolj zahtevnih voznih razmerah

»Zaradi podnebnih sprememb izdelava pnevmatik predstavlja velik izziv za gumarsko industrijo. Včasih je decembra padel sneg in smo predvidevali, da se bo obdržal do februarja, vreme je bilo bolj stabilno, danes pa odlikuje vozne razmere ravno ta spremenljivost. Lahko imamo isti dan dež, ki se spremeni v sneg, zmrzne, pa je led, se otopli, je plundra, veliko vode na cestah … To je kar izziv za gumarsko industrijo, da naredi pnevmatike, ki vse to zmorejo.«

Izberimo pnevmatiko, ki je primerna za naše vozne potrebe

»Vsak naj pri sebi razmisli, kje se vozi, koliko kilometrov prevozi letno in na podlagi teh meril naj izbere pravo pnevmatiko. Če pogledamo cestno infrastrukturo, so avtoceste običajno dobro splužene. Če se nekdo ves čas vozi po avtocestah, bo gledal malo boljše lastnosti na suhem in mokrem. Pomembno mu je to, da pnevmatika ni preglasna, da ne porabi več goriva. Za navadne ceste mora biti pnevmatika dobra na mokrem, suhem, v plundri, manj pa na snegu, ker so avtoceste običajno najprej splužene. Tisti, ki imajo npr. vikend nekje v hribih in se pogosto peljejo po slabše spluženih oz. zasneženih cestah, bodo iskali pnevmatike, ki se dobro odrežejo na snegu. Pomembno merilo je tudi obraba. Tistim, ki so veliko na cesti, veliko pomeni podatek ali morajo pnevmatiko zamenjati že po 25.000 km, obstajajo namreč tudi pnevmatike, s katerimi v isti skupini lahko narediš 50.000 km.«

Lastnosti pnevmatike se pogosto izključujejo – ciljna nasprotja

»Ta pojem v gumarski industriji pomeni, da se ne da narediti pnevmatiko, ki bi bila najboljša na vseh področjih. Mi to včasih ponazorimo z odejo. Če jo potegneš čez glavo, imaš na prostem noge, če pokriješ noge, imaš glavo na prostem. Mi na testih iščemo pnevmatike, ki imajo najbolj uravnotežene lastnosti, da na nobenem področju niso slabe, da se znajo dobro spopasti s snegom in s suho cesto. To pa je najtežje narediti.«

Zimska pnevmatika mora imeti globino profila vsaj 3 milimetre. Če imamo na začetku zime 3 mm, bo sredi zime ta profil pod 3 mm, kar ni več zakonito in taka pnevmatika ne velja več za zimsko. Čas je za nakup novih.

Zimske pnevmatike imajo dodaten simbol: snežinko v triglavi gori

»Pri nas imamo nelogičnost v predpisih. Po zakonu so zimske pnevmatike tiste, ki imajo oznako M + S (mud and snow). To je zelo široka oznaka, ki jo imajo na svojih bočnicah zelo različne pnevmatike. Mi pa pravimo, da morajo imeti zimske pnevmatike še dodaten simbol: snežinko v triglavi gori. Zgolj to označuje pravo zimsko pnevmatiko. Zimska se od letne razlikuje po zmesi, ki je mehkejša, ki na minusu ne zmrzne, ne otrdi, loči se jo tudi po lamelah (gre za posebno konstrukcijo tekalne površine, ki med vožnjo po snegu izriva sneg). Če ne bi imeli lamel, bi se naša tekalna površina napolnila s snegom in bi dobili gladko gumo.«

Stvari, ki so prepoceni, običajno niso dobre, to velja tudi za pnevmatike

»Pnevmatiko lahko dobiš že za 30 €. Tu se je za vprašati, kaj je z njo narobe. To je visokotehnološki izdelek, ki ima svojo ceno. Ne da se narediti dobre pnevmatike za majhen denar. Pnevmatike znanih uveljavljenih imen se običajno tudi na testih dobro odrežejo, skoraj ne moreš falit, če kupiš eno od znanih znamk, sploh novejši modeli. Moj nasvet bi bil: ne varčujte pri pnevmatikah, to je edini stik našega avtomobila s cesto. Varčujte raje pri drugih stvareh pri avtu, ne pri pnevmatikah.«

Celoletne pnevmatike

»Tudi celoletne pnevmatike postajajo vse boljše. Je pa treba povedati dvoje: celoletna pnevmatika poleti ni tako dobra na suhem, kot so specializirane letne pnevmatike in ni tako dobra v zimskih voznih razmerah, kot so specializirane zimske pnevmatike. Gre za kompromis, ki ga je treba upoštevati pri nakupu. Če letno prevozite malo kilometrov ali samo nekaj km v službo, zna biti celoletna pnevmatika dobra izbira. S tem prihranimo nekaj denarja in si zagotovimo, da imamo tudi v malo ekstremnejših razmerah solidno pnevmatiko na kolesih.

Nobena celoletna pnevmatika ni tako dobra kot letna poleti in zimska pozimi. Tudi te, nove, čeprav so se kar močno izboljšale.

Koliko kilometrov lahko prevozimo z novim kompletom pnevmatik?

»Neko povprečje pri obrabi je med 40.000 in 50.000 km. Pnevmatika ne sme biti starejša od štirih let, potem jo moramo zamenjati, ker se spremenijo lastnosti gumene zmesi in to velja tudi, če imamo še dovolj profila.«

Vsaj enkrat mesečno preverimo tlak v pnevmatiki na bencinskem servisu

»Dobro je, če skrbimo za pnevmatike. Vsaj enkrat na mesec zavijmo na bencinski servis in preverimo tlak, ki je zelo pomemben. Pogosto se zgodi, da je zaradi napačnega tlaka obraba večja ali neenakomerna.«

Moj nasvet bi bil: ne varčujte pri pnevmatikah, to je edini stik našega avtomobila s cesto. Varčujte raje pri drugih stvareh pri avtu, ne pri pnevmatikah.

Hramba pnevmatik: naj bodo na suhem in pokrite

»Če imate doma pnevmatike brez platišč, jih je dobro shraniti v nek suh del garaže in z nečim pokriti. Lahko so postavljene pokonci ali ena na drugo. Važno je, da ni zraven jedkih snovi, da ne ležijo v olju ali niso polite z bencinom. Na suhem in pokrite, pa bo dobro.«

Se pnevmatike za pogon 4 x 4 razlikujejo od klasičnih?

»Če govorimo o 4-kolesnem pogonu, se ne, če pa mislite na prave terence, ki so namenjeni vožnji po brezpotjih in po blatu, so tiste bistveno bolj robustne konstrukcije, imajo globoke kanale, so terenske. Tiste pnevmatike so na asfaltu glasne in ponujajo manj oprijema. Gre za zelo specializirane pnevmatike, ki jih ni veliko. Novodobni cestni terenci imajo kar običajne avtomobilske pnevmatike, morda imajo le malo ojačane bočnice zaradi mase in imajo večjo nosilnost.«

Koliko več % goriva porabimo, če se z zimskimi pnevmatikami vozimo poleti?

»Po eni strani razlika ni velika, po drugi strani se pa kar pozna. Poraba naj bi bila višje 2 do 4 decilitre goriva na 100 prevoženih kilometrov. Na en tank je to 2 litra. Jaz bi odsvetoval vožnjo z zimskimi pnevmatikami poleti. Zaradi gumene zmesi je zimska pnevmatika malo mehkejša, tudi obraba je večja, zavorna pot je daljša, sam oprijem v ovinkih je slabši, ne gre samo za porabo. Tehnično se dá tudi z zimsko pnevmatiko voziti celo poletje, ni pa to varno.«

Testi pnevmatik so dolgotrajni in dragi

»Tak test avtomobilskih pnevmatik zahteva veliko truda in denarja, zato ga opravljamo skupaj evropski avtomobilski klubi in še nekatere potrošniške organizacije. Tako si razdelimo stroške, imamo delovno skupino iz Nemčije, ki se ukvarja zgolj s tem. En tak test traja nekaj mesecev, začne se že poleti, za zimske vozne razmere gremo na Finsko. Vse skupaj se začne s skritim nakupom pnevmatik. Vedno kupimo pnevmatike, ki so na trgu v trgovinah in jih lahko kupi vsak. V preteklosti se je dogajalo, da so nam želeli podtakniti boljše pnevmatike, mi pa stremimo k temu, da preizkušamo pnevmatike, ki jih kupujejo naši bralci. Še ena posebnost: testov je več, ni samo naš, je pa naš edini, ki izmeri tudi obrabo. S pnevmatikami se vozimo v konvoju tistih 50.000 km, gremo do konca, zato toliko časa traja in toliko stane.«

Test pnevmatik preverite na www.amzs.si (zavihek Motorevija). Tam so na voljo vsi testi zadnjih 15 let.

Skok na kolo

»Kolesarjenje je v zimskem delu leta manj priljubljeno, vendarle prinaša zdravje, mobilnost in tudi veselje, samo potrebno je biti dobro opremljen. V dobro opremo sodi tudi kolesarska čelada za odrasle. Pri nas ni obvezna uporaba čelade za starejše od 18 let, priporočljiva pa je. Veseli nas, da je kolesarjenje v takem razmahu, gre za zdrav in najbolj ekološki način gibanja.«

Kolesarske čelade bi morale biti obvezne za lastnike električnih skirojev

»Pri čeladah za skiroje velja, da jih morajo imeti samo mlajši, ne pa starejši. Menim, da bi morale biti čelade obvezne tudi za starejše, saj so skiroji še bolj nevarni, imajo manjša kolesa, so hitri, tihi. Morali bi imeti nek zvok, saj kjer se mešajo pešci in skiroji, je marsikdaj kar nevarno.«

AMZS test kolesarskih čelad za odrasle

»Na našem testu smo s posebno aparaturo s posebnim kladivom preverili, kako odporna je čelada na udarce. To ni edini kriterij. Zelo pomembno je, da se čelada dobro prilega glavi, da ko pride do padca, da se ne strga, ne sname z glave ob udarcu nazaj ali naprej, da nam je ne zasuka. Zelo pomemben vidik kakovosti oz. varnosti čelade je, da je dobro vidna v temi. Kakšne čelade so opremljene kot morajo biti: z odsevnimi trakovi, z LED lučkami, kakšne pa so pa povsem temne. Vedno več je takih čelad z LED lučmi, ki utripajo. To je nujno, ker so tako bolj vidne.«