Damijana Medved
Matej Kržišnik
Marcel Krek
Gripa, prehlad, covid - hitro se lahko zameša, za katero bolezen gre, saj so znaki podobni (foto: Brittany Colette / Unsplash)
Gripa, prehlad, covid - hitro se lahko zameša, za katero bolezen gre, saj so znaki podobni | (foto: Brittany Colette / Unsplash)

Infektologinja odgovarja: gripa, covid, tretji odmerek cepiva, protitelesa …

25.10.2021, 22:09 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo oz. naj bi govorili o gripi. Letos je pričakovati višjo pojavnost. Hitro pa je tema zavila znova na pot cepljenja proti covidu – to so pač časi, v katerih živimo. Gostja je bila infektologinja doc. dr. Daša Stupica s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, ki je potrpežljivo odgovarjala na vprašanja poslušalcev. Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Gripe pa še kar ni

»Do nedavnega še nismo zaznali primera gripe, kar velja že od predpretekle sezone. Ne velja pa to za cel svet. Tudi drugje po svetu so zaznavali bistveno nižjo pojavnost gripe kot smo je bili vajeni prejšnje sezone. Gripa se pojavlja v zimskih mesecih, je sezonska bolezen, pri nas od decembra do marca, lani ni bilo niti enega primera, zaenkrat pa tudi še ne. Na Hrvaškem pa so že našli nekaj primerov.«

Ukrepi so bolj sproščeni, skoraj gotovo bomo lahko kmalu pozdravili gripo

»Letos pričakujemo, da se bo gripa pojavila, ukrepe smo sprostili, otroci so v šolah in v vrtcih, to pojavljanje gripe v neposredni okolici je že znak, da ne moremo biti gotovi, da je pri nas ne bo. Skoraj  gotovi smo lahko, da se bo prej ali slej začela gripa pojavljati tudi pri nas. Ob bolj sproščenih ukrepih ni zadržka, da se virus med populacijo ne bi širil.«

Kako se širi virus gripe?

»Gripa je bolezen, ki jo povzroča virus influence, ki se prenaša podobno kot novi koronavirus. Ko dihamo, govorimo, kašljamo, ta virus zanesemo v okolje, tudi, ko si obrišemo nos, z rokami prenesemo virus na predmete v neposredni okolici. Okužba z virusom influence povzroči gripo, ki pri večini ljudeh poteka kot kratkotrajna vročinska bolezen, kašelj, slabo počutje, glavobol, spremljajo jo bolečine v mišicah, praviloma izzveni brez hujših posledic. So pa določene skupine ljudi, kjer se gripa lahko zaplete, lahko povzroči poslabšanje izhodiščne kronične bolezni ali poteka v težki obliki, oseba pristane v bolnišnici, lahko tudi umre, če pa jo preboli, ima lahko dolgotrajno posledice.«

Najpogosteje za gripo obolevajo otroci, pri katerih poteka relativno lahko.

Skupine, pri katerih je večja verjetnost za težji potek gripe

»Za gripo najpogosteje obolevajo otroci, pri katerih gripa poteka relativno lahko. Izjema so majhni otroci pod 2 leti. Med starejšimi nad 65 let se pojavlja redkeje, hkrati pa so starejši tista skupina ljudi, ki so bolj nagnjeni k težjemu poteku, če se okužijo. Poleg te skupine so kandidati za težji potek nosečnice, ki so izjemno ogrožena populacija. Pri nosečnicah je korist cepljenja proti gripi dvojna: nosečnica zavaruje sebe, svoj plod in prihajajočega otroka. Ta protitelesa zaradi odziva na cepljenje bodo ščitila njenega otroka v prvih mesecih, ko zanj cepivo še ni možno.  Bolj ogroženi so tudi debeli ljudje in tisti, ki imajo kronične srčno-žilne, nevrološke, metabolne bolezni, kot je sladkorna bolezen. To so tiste skupine ljudi, ko pa gripa kot relativno blaga bolezen lahko poteka bistveno huje in jih privede v bolnišnico.«

Stroka še vedno svetuje kot najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje gripe cepljenje. Na žalost cepiva proti gripi niso tako dobro učinkovita kot so cepiva proti covidu. Učinkovitost pri mladih, zdravih ljudeh je do 60 %, manj učinkovito je cepivo proti gripi pri starejših.

Cepljenje proti gripi priporočljivo še preden virus zakroži med ljudmi

»Cepljenje proti gripi smo vselej svetovali, preden virus kroži med ljudmi, da ko bo krožil, bomo imeli že ustvarjeno zaščito. Nekaj časa naš imunski sistem potrebuje, da stvori ustrezen nivo protiteles in imunskih celic, ki nas bodo ščitila pred okužbo ali pred boleznijo ali pred težko boleznijo.«

Cepljenje proti gripi in proti covidu se lahko opravi sočasno.

Tretji odmerek cepiva proti covidu

»Tretji ali poživitveni odmerek je priporočljiv za imunsko ogroženo populacijo. To je tista skupina ljudi, pri kateri se je izkazalo, da na cepljenje odreagirajo slabše. Nivoji protiteres pri njih so nižji od nivoja protiteles, ki jih stvorimo ljudje brez imunskih pomanjkljivosti. Izkazalo se je, da jih je na tretji odmerek skoraj polovica odreagirala tako, da se je njihov nivo protiteles in hkrati njihova zaščita proti covidu povečala. Tretji odmerek je del osnovne sheme cepljenja proti covidu zanje. Druga skupina ljudi, ki so bolj ogroženi za težji potek, so starejši od 65 let ali mlajši s pridruženimi kroničnimi boleznimi. Pri teh je priporočljivo odmeriti dodaten odmerek. Tudi v tej skupini ljudi se je izkazalo, če so dobili dodatni odmerek, se je nivo protiteles zvišal in verjetnost za pojavnost covida zmanjšala.«

Koliko časa po drugem cepljenju se lahko cepi s tretjim odmerkom?

»Tretji odmerek se odmeri že en mesec po drugem odmerku. Če govorimo o dodatnem odmerku, pa je priporočljivo, da se ga odmeri 6 mesecev po zaključenem osnovnem cepljenju. Glede cepljenja proti gripi se ni potrebno držati nikakršnih časovnic, se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti covidu.«

Naša gostja v živo je bila dr. Daša Stupica
Naša gostja v živo je bila dr. Daša Stupica © Miran Juršič

Stranski učinki cepljenja proti covidu

»Cepimo se vedno z namenom, da bi neko okužbo, bolezen, težko bolezen preprečili. V 100 % nam to ne uspeva, se pa lahko temu močno približamo. Res je, da kar se tiče ščitenja pred okužbo, to niso idealna, absolutno učinkovita cepiva, hkrati pa so zelo učinkovita pred ščitenjem pred težko obliko bolezni, zaradi katere bi morali v bolnišnico ali v enoto intenzivnega zdravljenja ali zaradi katere bi lahko tudi umrli. To je silno pomembno. Če se okužimo in dobimo blago obliko, je nekaj povsem drugega kot če imamo težek potek bolezni. O stranskih učinkih cepljenja se po mojem mnenju precej govori, podatki so jasni, da je vendarle tveganje, ki ga nosi covid, tveganje za zaplete, kot so miokarditis, perokarditis. To je tudi nevarnost, ki jo cepivo nosi s sabo. Ta nevarnost obstaja v veliko večji meri tudi, če se s tem virusom okužimo. Verjetnost, da bomo imeli vnete srčne mišice, vnetje osrčnika je še vedno nekajkrat večja, če zbolimo, če se z virusom okužimo kot če se cepimo. Podatki so jasni, da to ne velja zgolj za ogroženo populacijo (starejše). To velja tudi za mlade.«

Koliko časa covid živi izven telesa na površinah ali v urinu, odpadnih vodah?

»Ko se enkrat okužimo, če bolezen poteka v blagi obliki, je velikanska verjetnost, da bolnik po 10 dneh ne bo več kužen, ne bo izločal več živega virusa iz dihal, pa tudi ne v urinu, ki ni tisti ključen način prenosa okužbe. Res pa je, da lahko zaznamo genski material. Ribonukleinsko kislino lahko zaznamo v vzorcih, vzetih direktno od bolnika ali pa v odpadnih vodah. To ne pomeni, da je v tej vodi živ virus ali da je ta voda izvor okužbe, pomeni pa, da v tej vodi lahko beležimo ostanke virusa, njegov genetski material in lahko sledimo, koliko virusa lahko kroži med populacijo.«

Padanje nivoja protiteles, ko se oddaljujemo od cepljenja 

»Po cepljenju najprej naš imunski sistem rabi nekaj časa, da stvori protitelesa, da se naše obrambne imunske celice ojačajo ali se pripravijo na morebitno srečanje s tem virusom, zato takoj po cepljenju nismo zaščiteni pred okužbo. Približno dva tedna po cepljenju pa lahko računamo, da je naš imunski sistem odreagiral do te mere, da z veliko verjetnostjo ščiti pred okužbo. Hkrati pa naš imunski sistem tudi pozablja. Nivo protiteles, če se z virusom ne srečamo, začne počasi upadati. Ne vemo konkretno, koliko ima nek posameznik protiteles (teh podatkov, v katere bi bili zelo gotovi, da bi imeli točne meje, kaj je tisti nivo zaščitnih protiteles, ki z veliko verjetnostjo ščiti pred okužbo, zaenkrat še nimamo, zagotovo pa vemo, da ljudje potem, ko smo cepljeni, začnemo izgubljati protitelesa in imunski spomin, zato verjetnost za okužbo narašča, naša zaščita upada. Ljudje takoj po okužbi ne zbolijo ponovno. Več časa ko mine od prebolele okužbe, verjetnost, da se bodo lahko ponovno okužili, narašča. Ugotovili so, da se zlasti pozna tudi starost. Starejšim ta imunost ugaša nekoliko hitreje in pri tej skupini ljudi so ugotovili, da če so prejeli tretji odmerek, je nivo protiteles zopet pomembno narasel, ampak to ni bilo edino merilo. Pri teh ljudeh je možnost nove okužbe ali verjetnost, da bi še enkrat preboleli covid, pomembno padla. Zato je tretji odmerek priporočljiv ukrep. Ni razloga, da bi dva meseca po novi okužbi odmerjali tretji odmerek. Če pa smo ugotovili, da se lahko verjetnost nove okužbe in nove bolezni pojavi in povečuje 6, 8, 9 mesecev potem, ko smo covid preboleli, je to teoretična osnova, na osnovi katere ugotavljajo, da tretji odmerek prinaša dodatno korist, zato ga svetujemo.«

Dvakrat cepljeni z AstraZeneco, tretji odmerek bi bil Pfeizer. Sprejemljivo ali ne?

»Dobrih podatkov ta hip še nimamo. Zagotovo vemo, če je nekdo prejel dva odmerka mRNA cepiva, da tretji odmerek tega istega cepiva dvigne nivo protiteles in ščiti pred možnostjo nove okužbe. Zaenkrat pa nimamo še dobrih podatkov, da bi enako lahko govorili za ljudi, ki so cepljeni z vektorskimi cepivi. Odločitev je individualna. Če bi se odločala za svoje starše, ki sta prejela prva dva odmerka vektorskega cepiva, bi jima kljub temu svetovala tretji odmerek mRNA cepiva (Pfizer).«

Teža prebolelega covida ni ključni dejavnik, ki vpliva na nivo zaščitnih protiteles

»Ni rečeno, da če je nekdo prebolel hudo obliko, ima več protiteles. Te meje zaščitnih protiteles nimamo. Metod, s katerimi se lahko testira protitelesa, je veliko, vse tudi niso preizkušene, da bi pa vedeli, katera je tista optimalna, kateri je jasen nivo, iz katerega napovemo, da je nekdo z veliko verjetnostjo zaščiten pred novo okužbo. Prizadevanja gredo v to smer, tudi na ta vprašanja bomo sčasoma lahko odgovorili.«

Za otroške bolezni z virusom nismo v stiku, nihče ni zaščiten. Zakaj se sploh cepimo?

»Nekaj let nazaj smo imeli situacijo, ko je pri nas krožil virus ošpic. Velika skupina ljudi ni imela protiteles proti virusu ošpic. Ko so se s tem virusom srečali, se vendarle niso okužili, kljub temu, da protitelesa v krvi niso bila zaznavna. Protitelesa niso edina skupina, edin način naše obrambe, edini del našega imunskega sistema (tega zelo v grobem razdelimo na imunski sistem, ki sloni na protitelesih, druga podskupina imunskega sistema, ki je v tesni povezavi tudi s tem protitelesnim imunskim odzivom, je celična imunost). Tu je še celična imunost, to pa je tista imunost, ki je s tem, ko merimo nivo protiteles v krvi, ne zaznamo. Je pa kljub temu silno pomembna. Ko gre za primer protiteles proti virusu rdečk, ošpic …, kljub temu, da leta po cepljenju teh protiteles ne bi več zaznali, je celična imunost tista, ki nas ščiti.«

 

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Nekdanji minister Ingo Pasch (photo: Rok Mihevc) Nekdanji minister Ingo Pasch (photo: Rok Mihevc)

Umrl minister v prvi vladi Ingo Paš

V 81. letu starosti je umrl Ingo Paš, minister v prvi vladi v samostojni Sloveniji, so sporočili iz družinskega kroga. Bil je odvetnik, sodni tolmač, ustanovitelj in dolgoletni predsednik Zbornice ...

Papež v Grčiji (photo: Divisione Produzione Fotografica) Papež v Grčiji (photo: Divisione Produzione Fotografica)

Odmikanje od demokracije v Evropi

Papež Frančišek svoje 35. mednarodno potovanje nadaljuje v Grčiji. V Atenah, zibelki demokracije, je izrazil zaskrbljenost zaradi odmikanja od demokracije v Evropi. Evropske voditelje je pozval, ...