Barbara in Jan Zobec kritična do odločitev ustavnega ter vrhovnega sodišča in protestov

Slovenija | 20.10.2021, 08:13 Alen Salihović

Da je ustavno sodišče pomembna institucija, pričajo še posebej zadnje odločitve, povezane z epidemijo. Sodniki so razveljavili že kar nekaj odločitev vlade. Nazadnje je ustavno sodišče z delno odločbo ugotovilo, da je v neskladju z ustavo ureditev, po kateri lahko minister za izobraževanje sam odredi izobraževanje na daljavo v osnovnih šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami. Državni zbor mora neskladje določbe, ki je zapisana v petem protikoronskem zakonu, odpraviti v dveh mesecih. Še pred tem pa je zadržalo izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Da je ta odločitev sporna, sta v pogovoru za naš radio dejala vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec. Opozorila sta, da se pravica do življenja in zdravja pri nas izgublja.

Jan Zobec: Nekateri argumenti ustavnega sodišča si ne zaslužijo komentarja

Odločitev o zadržanju izvajanja odloka izvajanja PC-ja v delu javne uprave je presenetila tudi nekdanje ustavne sodnike, je povedal Zobec. Pri začasnem zadržanju morajo po njegovih besedah sodniki opraviti le eno tehtanje. Primerjati morajo škodo, ki bi nastala z izvajanjem hipotetično protiustavnega odloka s škodo, ki bi nastala z neizvajanjem (zadržanjem) tega odloka, kasneje pa bi se izkazalo, da je odlok skladen z Ustavo.

Sodnik Zobec opozarja, da bi bila izguba službe kot možna posledica izvajanja odloka v primeru njegove protiustavnosti v celoti in za nazaj odpravljena. Tudi sicer je taka škoda neprimerljiva s človeškim življenjem: »Vsi dobro vemo, da je cepljenje zaenkrat - tako pravi znanost in, ker smo razumni ljudje, ji verjamemo, najučinkovitejše sredstvo za boj proti pandemiji ter širjenju okužb. To je splošno znano, to bi moral vedeti vsak povprečen državljan. In sedaj dajmo na tehtnico, in bomo videli, kaj pretehta. Lepo vas prosim! Nekateri argumenti v obrazložitvi ustavnega sodišča so celo taki, da ne zaslužijo komentarja, kot na primer, da odlok nekatere javne uslužbence silil k namernemu okuževanju, da bi se raje namerno izpostavili okužbam, kot se cepili. No, to je pa res za cepce argument.«

Barbara Zobec: Odločitev je pokazala šibkost in votlost argumentacije

Zobčeva se je nato strinjala z besedami iz odklonilnega ločenega mnenja ustavnega sodnika Klemena Jakliča, da z odločitvijo večina ustavnega sodišča svet poučuje o nekem novem pristopu, ki ga zdravstvena in ustavnopravna stroka razvitega sveta do sedaj ni poznala in ki težo do sedaj ustaljenih vrednot obrača na glavo. Odločitev je po njenih besedah pokazala vso šibkost in votlost argumentacije omenjenega sklepa o zadržanju. »Zaključka, da se morata vrednoti življenja in zdravja ljudi umakniti neki namišljeni, v resnici pravno neresnični možnosti izgube službe, ni mogoče utemeljiti ne s pravnimi argumenti niti z zdravim razumom ter tudi ne z občutkom za pravičnost in temeljne vrednote, na katerih temelji človeška družba. Med temi vrednotami sta namreč življenje in zdravje v samem vrhu, saj kaj ti bo služba, če te ni več.«

Zobčeva je še dejala, da je virus snel maske in nekateri za dosego lastnih ciljev, tudi menjave oblasti, izkoriščajo epidemijo pri tem pa jim asistirajo vodstvene strukture sodstva ter informacijski pooblaščenec. Pri tem, zakaj prihaja do tega, je razvila dve hipotezi. »Po prvi je to posledica spleta okoliščin, da je vlada v rokah desnosredinske koalicije s čimer se nasprotna stran nikakor ne more sprijazniti. Tega kratko malo ne prenese in zato uporablja vse sredstva za dosego svojega cilja, to pa je odstranitev političnega nasprotnika, v njihovih očeh sovražnika, in v zavzemanju za ponoven prevzem oblasti. Zato je za njih po načelu sovražniki mojih sovražnikov, so moji zavezniki, tudi pandemija sredstvo za dosego njihovega političnega cilja, tudi za ceno življenja in zdravja ljudi... Druga možna razlaga za težave pri tehtanju pravic pa je izkrivljen odnos do vrednote življenja.«

"Dovolj primitivizma, povezanega z verbalnim in celo fizičnim nasiljem ter prostaškostjo"

Kritična sta bila tudi do protestov v prestolnici, ki pogosto prerastejo v nasilje. Povedala sta, da so ti legitimni, policija jih mora varovati, vendar pa trdita, da morajo biti nenasilni, da ne smejo ogrožati varnosti in premoženja. »In zato težko logično razumem protestnike, ko kričijo, da policija ubija, videl sem celo grafit na hiši prijatelja, kjer so mu na spomeniško zaščiteno fasado napisali »policija ubija«. To je kaznivo dejanje, in taka dejanja mora policija preprečevati. Vsi ti protestniki morajo biti hvaležni tem, kot pravijo policistom - »robkopom«, ker jim omogočajo, da sploh lahko protestirajo. Brez policistov se neprijavljeni protesti sploh ne bi mogli odvijati, saj bi sicer nastal vsesplošni kaos - če ne drugačen, prometni,« je opozoril Zobec, Zobčeva pa je kot prebivalka Ljubljane s svojega osebnega vidika dodala, da ima protestniškega dogajanja dovolj. »Dovolj imam neredov, motenj prometa ob petkih, zdaj že ob sredah, torkih. Uničevanja lastnine, packanja fasad, tudi spomeniško zavarovanih stavb. Dovolj imam vsesplošnega primitivizma, povezanega z verbalnim in celo fizičnim nasiljem in prostaškostjo. To traja že nekako leto in pol in ljudje smo tega siti, saj imamo tudi drugi prebivalci Ljubljane svoje pravice in sicer pravice, da se ob petkih popoldne mirno sprehodimo po središču mesta, pravice, da se brez iskanja obvoznih poti odpeljemo na drugi konec mesta,« je bila jasna Zobčeva, ki je predstavila tudi svoje ločeno odklonilno mnenje na razsodbo vrhovnega sodišča, da naj bi za izrekanje prekrškovnih glob zaradi opustitve nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih ne bilo zakonske podlage. Zapisala je, da je sodba napačno sporočilo vsem, da lahko zaščitne maske snamejo in odvržejo.

Zobec pa je predstavil svoje ločeno odklonilno mnenje vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo revizijo premierja Janeza Janše zoper sodno odločitev po tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve. V zavrnitvi revizije so poudarili, da uporaba Twitterja nikomur ne podeljuje neomejene pravice sporočanja. V tej zadevi je odločal sodni senat, ki so ga sestavljali vrhovni sodnici in sodniki Zobec kot predsednik ter Nina Betetto, Mateja Končina Peternel, Vladimir Horvat in Tomaž Pavčnik kot člani. Prisluhnite podrobni razlagi.