Aleš Vičič, športni in poslovni psiholog: Želja po uspešnosti je ena od temeljnih potreb
Via positiva | 14.10.2021, 18:00 Nataša Ličen
Kaj je uspešnost? Za vsakega od nas lahko kaj drugega. Uspešnost merimo po svojih in tudi po merilih družbe, v mlajših letih pogosto še po merilih svojih staršev, vrstnikov, zgodi se, da hlepimo po uspehu, ki ni naš in za nas sploh nima tolikšne vrednosti ali pomena. Pa vendar vztrajamo, ker prav vsak želi biti uspešen, ker je to del njegovega notranjega zadovoljstva in osnovna psihološka potreba, tako kot potreba po varnosti, hrani, sprejetosti, druženju, pripadnosti. Želimo biti uspešni pri tem, kar delamo. Kako doseči uspeh, kako ga vrednotiti, ko uspeh dosežemo, sta široki in zahtevni področji, prav zaradi individualnega pristopa in razumevanja uspešnosti.
V oddajo Via positiva smo povabili mag. Aleša Vičiča, športnega in poslovnega psihologa, vedenjsko-kognitivnega terapevta z dolgoletnimi izkušnjami, več kot dvajset let je deloval kot eden od vodilnih športnih psihologov v Sloveniji. Na poti k vrhunskim dosežkom je svetoval več kot štiristo športnikom in trenerjem, od tega tudi šestdesetim olimpijcem iz več kot štiridesetih športov. Bogate izkušnje in široko psihološko strokovno znanje je v zadnjih nekaj letih prenesel na področje poslovne psihologije, kjer svetuje ključnim kadrom v podjetjih.
Zelo pomemben del človekovega splošnega dobrega počutja je doseganje, ali pa vsaj subjektiven občutek, uspešnosti.
Kaj pa je tisto, kar si posameznik vzame za ciljno točko uspeha?
Mag. Aleš Vičič: To je med posamezniki lahko zelo različno. Kot psiholog, ki sicer vse življenje pomagam ljudem do čimboljšega uspeha, pa sem žal zaskrbljen ob pretirano visoki definiciji, ki jo opažam pri svojem delu, kaj je uspeh za večino ljudi iz sveta poslovnosti ali športa. Mnogi so zelo nezadovoljni, kljub uspehom, ki jih dosegajo, verjetno jih več kot 95 odstotkov drugih ljudi nikoli ne bo.
Ko na sprehodu prvi reče drugemu, greva hitreje, in se drugi razburi, to pomeni, da njuna motivacijska namena nista enaka. Prvi bi rad tekmoval, prišel na vrh hitro, drugi pa bi rad le občudoval naravo.
Motivacijske osnove so lahko zelo drugačne
Različni smo si. V današnji družbi so merila uspešnosti zaskrbljujoče previsoka in tudi mnogotera so, biti moramo uspešni na več področjih, pri vzdrževanju fit linije, pri vzgoji, v službi, v partnerskih odnosih in še marsikje. Zaradi previsokih in premnogoterih kriterijev uspešnosti, ki si jih nalagamo, tudi po vzoru v družbi, sem zaskrbljen, ker pri ljudeh povzročajo konstanten občutek nezadovoljstva. Prisluhnite pogovoru.
Pomislimo, kateri so tisti globoki, pristni, pomembni kriteriji uspešnosti, ki so za nas dovolj dobri? »Ne pravim, da znižajmo svoje kriterije, temveč jih »urealnimo«.
Primer, če hodimo redno v službo, smo odgovorni in prispevamo k obče dobremu, zakaj to za nas ne bi bil dovoljšen kriterij uspešnosti?
Naša čustva povedo, ali smo po svojih kriterijih dovolj uspešni ali si želimo več. Na podlagi našega počutja ugotovimo, kje smo. Vendar se tu ne smemo ustaviti. Ko osvestimo čustva, potem osvestimo še svoje kriterije uspešnosti. Vsak naj pri sebi dobro, kritično presodi, ali je res treba imeti toliko kriterijev uspešnosti? Dosegati vse?, postavljene zelo visoko na lestvici? Ni treba zadovoljevati vseh teh kriterijev, zakaj pa bi jih?
Naj bo vsaj pri katerem od kriterijev za nas trenutno doseženo dovolj dobro.
Pohvalimo se. Če so naši kriteriji previsoki, se bomo težko. Ne samo v športu, v slovenski kulturi nasploh imamo rek, ki mi gre blazno na živce, da nikoli ne smemo biti zadovoljni, ker je lahko vedno še boljše. Takšno stališče ne motivira.
Zakaj se poistovetimo z ljudmi, ki so vsaj navzven po nekih splošnih občih kriterijih uspešni?, ker je to delno zadovoljevanje naših osnovnih potreb po sprejetosti, vključenosti in biti enak ali podoben drugim. O tem bo mag. Aleš Vičič govoril tudi na sejmu Narava - zdravje, v soboto, 23. oktobra, ob 11. uri.
V mladostništvu se začnejo prvič porajati močne, bolj izoblikovane želje, da bi bili v življenju uspešni, da bi nekaj ustvarili in bi napredovali ter dosegali določene cilje. Če to dosežemo, je to del našega veselja, zadovoljstva, če ni, pa se kaže v različnih oblikah frustracij. Uspeh je vsekakor temeljna človekova potreba. Eno od najmočnejših motivov vsako jutro znova, da vstanemo iz postelje, je tudi želja ali cilj nekaj narediti, skratka uresničevati. To je stalna potreba v nas, ki nas žene naprej in vodi k napredku ter k doseganju nečesa novega. Je pa lahko to pri vsakem posamezniku kaj drugega. Zato je vsekakor vredno spoznati svoje cilje in kaj za nas predstavlja uspeh ter kaj nam pomeni biti uspešen.