Potres: kako pravilno ravnati?

Svetovalnica | 05.10.2021, 10:23 Mirjam Judež

Slovenija je država s srednjo potresno nevarnostjo, zaradi razmeroma plitvih žarišč so lahko učinki potresov v okolici epicentra potresa zelo veliki. Samo v 20. stoletju se je v Sloveniji zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto 7. stopnje po evropski potresni lestvici. Ker se je 4. oktobra začela mednarodna praktična vaja Siquake, smo se v Svetovalnici lotili vprašanja, kako pravilno ukrepati ob, med in po potresu. Z nami je bila vodja Sektorja za preventivo in načrtovanje pri upravi za zaščito in reševanje mag. Mojca Zupan. Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Kakšne bi bile posledice ob morebitnem potresu v Ljubljani z okolico?

»Na podlagi ocen tveganj so izdelani scenariji za potres 7. - 8. stopnje in 8. stopnje EMS lestvice. Če bi Ljubljano in okolico zajel potres, bi mu bilo izpostavljenih cca. 600.000 ljudi, po scenariju bi se pričakovalo 60 smrtnih žrtev in 600 ranjenih oseb. Za nekaj manj kot 5.200 ljudi bi bila potrebna stalna namestitev v objektih zaradi porušenosti oz. tako močnih poškodb njihovih stavb, da se v njih ne bi mogli več zadrževati. Več kot 60.000 ljudi bi bilo treba začasno namestiti po ocenitvi njihovih stavb glede na primernost ali popravilo eventuelne škode.«

Kako lahko sami ukrepamo pred potresom?

»Potresa ne moremo preprečiti, lahko pa se nanj pripravimo. Kako se na potres pripraviti, kako zavarovati sebe, svojo družino in nenazadnje tudi svoje imetje? Kaj lahko naredimo sami, ko nas potres neposredno ne ogroža? Razmislimo, kako se organiziramo, da bodo posledice potresa najmanjše. Naša varnost odvisna od potresne odpornosti stavb, v katerih bivamo in delujemo. Najboljšo zaščito nam omogoča stavba, ki je zgrajena po načelih potresno odporne gradnje. Povsod, kjer se nahajamo (dom, šola, delovno mesto), izpostavimo varna mesta, ki jih v primeru potresa lahko hitro in varno določimo. Katera mesta so tista, kamor se ne smemo zateči? V vsakem družini se moramo pogovoriti, kje so ta mesta, s tem seznaniti otroke, starejše ljudi.«

Nevarna mesta, kjer se ne zadržujemo

»Nevarne so zunanje predelne stene, kjer lahko padajo omet, opeka, dimniki, zgrajeni iz opeke, velike steklene površine, velike omare. Razna razsvetljava: ulična, telefonska, električna napeljava, daljnovodi, podhodi, nadvozi, to so mesta, kjer se ne zadržujemo. Poskrbimo za svojo varnost in varnost najranljivejših skupin: otrok. Prav je, da se pogovorimo z otroki, jim damo jasna navodila, kako sami ukrepajo v primeru potresa, kako bomo pomagali družinskim članom, ki potrebujejo pomoč (dojenčki, starejše osebe, funkcionalno ovirane osebe). Vemo, kje imamo ključe od vrat (vedno morajo biti na istem mestu)? V primeru potresa se pogosto zgodi, da zmanjka elektrike, poškoduje se električna napeljava, vodovodna napeljava, pride do poškodb na kanalizacijskem omrežju …«

Med potresom ne zapuščamo stavbe, ne uporabljamo dvigal, stopnic, okna niso pot izhoda iz prostora in stavb. Velja načelo, da naj se ne bi premaknili več kot 1,5 do 2 metra od tistega mesta, kjer smo bili, ko se je začel potres.

Zaloge hrane in vode vsaj za tri dni

»Priporoča se, da naj bi imelo vsako gospodinjstvo zalogo hrane in vode vsaj za tri dni. Za vsakega družinskega člana se predvideva do 7,5 litrov vode za 2 do 3 dni. To je za osnovno higieno in najnujnejše, kar se lahko skuha. Kar se tiče hrane, se priporoča, da imamo v gospodinjstvu toplotno obdelano, že pripravljeno hrano in vodo za prve dni po potresu. Izpostavila bi posebno skrb za otroke, dojenčke, starejše osebe, bolnike, ki morajo imeti dietno hrano, za ljudi, ki imajo posamezne omejitve. Tudi zdravila naj bodo na zalogi. Ne smemo pozabiti na hišne ljubljenčke.«

Omare naj bodo pritrjene na steno, da se v potresu ne prevrnejo

»O tem ukrepu razmišljamo takrat, ko opremljamo svoj dom. Priporoča se, da so omare pritrjene na steno, da se ne bi ob potresnih sunkih prevrnile, poškodovale ljudi ali zaprle evakuacijsko pot. Prav je, da se fiksirajo omarice, predmeti na koleščkih. Ko opremljamo gospodinjstvo, ne nameščamo polic, na katerih bodo težji predmeti, pod viseče omare, pod velike lestence, ob notranje predelne stene, ob velike steklene površine. Zaradi potresnih sunkov lahko pride do poškodb. Treba je razmisliti, če imamo fiksirane razne plinske napeljave. Pazljivi moramo biti, da ne pride do sekundarnih posledic potresa, kot je npr. požar ali razlitje nevarnih snovi. Ko smo že pri nevarnih snoveh, je treba upoštevati navodila proizvajalcev, da se vedno hranijo v prvotni embalaži na nižjih policah, če je možno, pa celo zunaj stavb.«

Med potresom nas ne sme zajeti panika

»Med potresom ne smemo ravnati nepremišljeno. Treba je takoj prekiniti vsako dejavnost, ki jo opravljamo in se hitro ozreti okrog sebe, kako ustrezno ukrepati. Najdemo si nek zaklon. Med potresom ne zapuščamo stavbe, ne uporabljamo dvigal, stopnic, okna niso pot izhoda iz prostora in stavb. Velja načelo, da naj se ne bi premaknili več kot 1,5 do 2 metra od tistega mesta, kjer smo bili, ko se je začel potres. Kjerkoli smo, ostanemo v prostoru, v katerem se nahajamo. Oddaljimo se od steklenih površin, poiščemo zaklon pod masivnimi deli pohištva: pod klopmi, šolskimi mizami, med podboji vrat v notranjih nosilnih stenah. Če takih možnosti ni, pa v kotu ob notranjih nosilnih stenah. Pomembno je, da si zaščitimo glavo, oči, vrat. Počepnemo in se zaščitimo s kakšno torbo ali blazinami, ki so pri roki. S tem lahko preprečimo poškodbe.«

Če smo v času potresa v trgovini ali nakupovalnem centru

»Med potresom so nevarne odprte površine, zlasti v nakupovalnih centrih, kjer je veliko polic z ogromno materiala, ki lahko leti vsevprek in poškoduje ljudi. Poskušamo se umakniti čim dlje od polic, od padajočih predmetov, počepniti in si zakriti glavo, zavarovati vrat, z nečim, kar je pri roki (npr. s torbo) in počakati. Premik od mesta nahajanja več kot 2 metra zvišuje tveganje za poškodbe: zaradi gibanja tal bi lahko padli, lahko bi kaj padlo na nas in nas poškodovalo.«

Med potresom lahko zagori

»Požar je tista sekundarna posledica potresa, ki nas lahko največkrat doleti. Zakaj pride do požara? Lahko nastanejo poškodbe na električnih, plinskih napeljavah. Tudi tu lahko delujemo preventivno. Poskrbimo, da so plinske, električne, kurilne in druge grelne naprave ustrezno nameščene in vzdrževane. Treba je poskrbeti za vnetljive tekočine v zaprtih embalažah. Seznaniti se moramo, kje so elektro omarice, požarna pipa, glavni ventil vodovodne napeljave, ki bi jih v primeru potresa lahko čim prej zaprli, izklopili. To je zelo pomembno, ker tako preprečimo uhajanje plina, če pride do pretrganja teh napeljav, poškodbe na električnih aparaturah zaradi iskrenja.«

Med 4. in 8. oktobrom v Sloveniji mednarodna praktična vaja SIQUAKE2020

»Gre za praktično vajo civilne zaščite - SIQUAKE2020, ki se izvaja med leti 2019 in 2021. To ni edini dogodek v okviru tega projekta. Lani je bila teoretična vaja na temo potresa, potem je bilo pa kar nekaj dogodkov z naslova usposabljanja za podpiranje poškodovanosti objektov, razvili so orodja in procese za hitro oceno stanja ob potresu, bila je delavnica o zagotavljanju množičnih zatočišč. Ta vaja se je že začela na območju Ljubljane, Logatca, Vrhnike in Iga. Vajo izvaja Uprava RS za zaščito in reševanje s konzorcijskimi partnerji iz Mestne občine Ljubljana, partnerji iz Nemčije, Italije in Hrvaške. V to vajo je vključenih 800 vadbencev iz petih držav ocenjevalo stanje in poškodovanost objektov, vadilo postopke iskanja ter reševanja iz porušenih ali poškodovanih objektov, podpiranja in stabilizacije poškodovanih stavb, zagotavljanja nujne medicinske pomoči, začasnih množičnih zatočišč za prizadeto prebivalstvo ter sprejema mednarodne pomoči. Ob robu vaje izvajajo tudi aktivnosti za ozaveščanje prebivalstva o pravilnem ravnanju pred, med in po potresu.«