Jurčku bomo pomagali hišico graditi ...

Svetovalnica | 03.10.2021, 21:29 Mirjam Judež

Tokrat smo v Svetovalnici govorili o sonaravni gradnji. Kaj sploh to pomeni in kako se je lotiti, kdo nam lahko pomaga na poti uresničitve? V našem studiu je bil direktor Centra sonaravne gradnje Gnezdo Anton Pugelj: »Pot me je vodila v tujino, kjer sem videl, da obstajajo podjetja, materiali, ki so jih naši predniki uporabljali stoletja, če ne celo tisočletja. Ti materiali so dostopni povsod okrog nas in jih z lahkoto uporabimo. To je tisto glavno vodilo, ki je spremenilo moj pogled na gradbeništvo in me obrnilo v drugo smer.« Pogovor je vodil Jože Bartolj.

Sonaravnost

»Gre za pristop, naš pristop in vprašanje, kaj lahko pri gradnji in gradbenih posegih mi kot gradbeniki in investitorji storimo za zmanjšanje odpadkov, zmanjšanje porabe energije in nadaljevanje tradicije, ki je v Sloveniji zelo raznolika. Imamo odgovornost do naših zanamcev. Ni pomembno samo to, kako v našem času delamo z energijo in s surovinami, ampak tudi to, kaj bodo naši zanamci prejeli od nas, kakšno življenje jim lahko ponudimo. Pogled je treba usmeriti v prihodnost. Sonaravnost je ta pogled, ki ga moramo imeti v glavi, ko gradimo.«

Pot od klasičnega do sonaravnega gradbenika

»Večji del svojega življenja sem delal v klasični gradnji. Razmišljal sem o sloganu svojega podjetja, takrat še klasičnega gradbenega. Prišlo mi je na misel: Iz zelenega v sivo. Kaj delamo? Lepa zelena polja spreminjamo v betonska parkirišča, trgovske centre, uporabljamo zelo trajna gradiva, naši pogledi pa so zelo kratkoročni. To je bil nek vzvod, da sem začel razmišljati o tem, kaj lahko jaz kot gradbenik spremenim. Pot me je vodila v tujino, kjer sem videl, da obstajajo podjetja, materiali, ki to rešujejo na dober način. Vse te tehnologije, tehnike, materiali niso nič novega. To so naši predniki uporabljali stoletja, če ne celo tisočletja, materiali so dostopni povsod okrog nas in jih z lahkoto uporabimo. To je tisto glavno vodilo, ki je spremenilo moj pogled na gradbeništvo in me obrnilo v drugo smer.«

Sonaravnost ne pomeni, da vedno trdoglavo posegamo po naravnih materialih. Če so sodobni materiali ali del teh materialov v sistemu boljši, uporabljamo te.

»Slamnate strehe so sicer krasne, a požarno problematične«

»Stvari moramo posodobiti, ker živimo v drugih časih. Sonaravnost ne pomeni, da posegamo vedno trdoglavo po naravnih materialih. Če so sodobni materiali v sistemu boljši ali del teh materialov, uporabljamo te. Za hidroizolacijo še vedno uporabljamo bitumne. Slamnate strehe so krasne, a so požarno problematične. Spoštovati moramo zakone in graditi v skladu z zakonom o graditvi objektov, ne smemo preveč odstopati od tega, kar nam predpisuje moderno gradbeništvo: varnost objektov je zelo pomembna stvar.«

Prednost naravnih materialov pred splošno dostopnimi industrijskimi, umetnimi

»Ko smo naredili prehod iz klasične v naravno gradnjo, je bilo to malo nenavadno, takrat se družba ni toliko spraševala o uporabi energije, odpadkih … Zdaj so te stvari zelo pomembne. Če primerjamo neke naravne in klasične gradbene materiale, je bistvena osnovna razlika v porabi energije za proizvodnjo teh materialov. Naravni materiali so lokalni, z njihovo predelavo se porabi zelo malo energije, tudi za odpadek na koncu (vsak objekt ima svojo življenjsko dobo) ne porabljamo energije za odlaganje, reciklažo. To so v glavnem materiali, ki se kompostirajo, ki jih na koncu svoje življenjske dobe lahko vrnemo v naravo take, kot smo jih uporabili. V zadnjem letu, ko veliko več govorimo o teh energijah, ko imamo emisijske kupone, ki jih morajo proizvajalci plačevati, se je začelo kazati, da se klasični materiali, kjer se porablja veliko energije, dražijo eksponentno,  naravni materiali pa ne toliko. V bližnji prihodnosti se bo cenovni razred materialov poenotil, s tem se bo povečala tudi poraba naravnih materialov.«

Glavna pomanjkljivost naravnih materialov je, da niso večni

»Mogoče so te pomanjkljivosti bolj v naših pričakovanjih, v naših glavah. V zadnjih desetletjih imamo zelo visoka pričakovanja do vsega, kar nas obkroža. Stvari morajo biti poceni, morajo biti lahko in hitro vgradljive, morajo imeti zelo dolg rok uporabe. Naravni materiali se prav zaradi svojih sposobnosti (uravnavanje vlage, majhna poraba energije) malo prej starajo. Velikokrat rečem, da se mora objekt, hiša starati skupaj z nami. Nič ni večno, vedno je treba obnavljati in naravni materiali se zlahka obnavljajo in vzdržujejo. To bi bila glavna pomanjkljivost, ki jo vidijo investitorji. Ilovnati ometi so relativno mehki in ravno zaradi svoje mehkobe imajo te svoje lastnosti.«

Ilovnati ometi

»Zaradi svoje mehkobe, sprejemljivosti, odprte strukture ilovnati ometi uravnavajo vlago v prostoru. Ko se vlaga dvigne nad 50 %, jo ilovica potegne vase, ko ta vlaga pade, kar je največji problem modernih objektov (prevelika suhost zraka), nam ta omet z akumulirano vlago v sebi spet izravna vlago v prostoru na 50 %. To je njegova glavna prednost. Z energijskega vidika je tako: ilovico izkopljemo, zmešamo s kremenovim peskom in ne dodajamo nobenih veziv. Omet doseže trdnost samo s sušenjem. To je material, ki ga izkopljemo, uporabimo, lahko bi ga čez 10 let »odštemali« s stene, ga namočili v vodo in znova uporabili ali ga dali na vrt kot zemljo. To je popolnoma čist material. Ima pa tudi svoje druge prednosti, ki jih ne moremo izmeriti. Naše stranke, ki jim delamo omet že 15 let, pravijo, da se neverjetno dobro počutijo, da je okolje toplo, prijetno. Z ilovnatimi ometi ne delamo ostrih vogalov, vedno malo zaokrožimo. To je najbolj pomemben prispevek v hiši, ki si ga lahko omogočiš. Hiša je lahko zidana, lesena, omet pa ti omogoči to zdravo bivanjsko klimo.«

Zaščita lesa z olji

»Zastopamo eno prvih in največjih nemških podjetij, ki se ukvarja z naravnimi barvami za zaščito lesa: Kreidezeit. Oni delujejo drugače, delavci so lastniki podjetja, sledijo neki poti. Pravijo: lesa se ne ščiti. Če ga pravilno posekaš, pravilno porabiš, ga ni treba zaščititi. Pusti ga, da se stara. Njegova sivost je njegova zaščita. Danes tega ne moremo zagotoviti, ker ne vemo nič o poreklu lesa, ki ga kupimo, zato ga mi ščitimo z visokokakovostnimi olji (kot je to v kulinariki hladno stiskano olivno olje): laneno olje, tungovo olje in razna olja, ki jih mešamo. Z oljenjem lesu dajemo nazaj elastičnost. Suh les je izgubil iz svoje celične strukture vse tisto, kar ga je delalo živega, z oljem pa mu to nekako vrnemo. Ne moremo pa z oljem ustaviti staranja lesa. To bi bilo nesmiselno in nepraktično. Včasih se najde kupec, ki želi leseno fasado, ne želi pa, da posivi. To je skoraj nemogoče. Če želiš ohraniti barvo, je treba les barvati vsaka tri, štiri leta, vzdrževanja je veliko.«

V konopljini izolaciji vidim veliko prihodnost.

Konopljina izolacija in konopljin beton

»Konoplja je v zadnjih letih postala prebojen material v gradbeništvu. V konoplji vidim velik potencial. Že 20 let je na trgu konopljina izolacija. Izolativna vrednost te je enaka kot pri ostalih izolacijskih materialih, če govorimo o mehkih izolacijah, kot so kamena, steklena volna, kar dajemo v konstrukcije med les. Prednost je v proizvodnji konopljine izolacije. Ta zraste na polju, jo požanjemo, iz nje naredimo toplotno izolacijo na zelo preprost način: zvežemo konopljina vlakna, ki so zelo močna in trda, ena najmočnejših vlaken v naravi, za kar porabimo zelo malo energije. Konoplja naslednje leto spet zraste na istem polju. Ne rabimo je gnojiti, česarkoli dodajati, da bi rasla. To je nek vir, ki je zelo trajnosten. Poleg tega pa je za tistega, ki konopljo vgrajuje, to za delo zelo prijeten material: nič se ne praši, ne draži sluznice. Cena je bila pred leti višja zaradi manjše proizvodnje, v zadnjem času pa se približuje klasičnim izolacijam zaradi nizke porabe energije. V konopljini izolaciji vidim veliko prihodnost. Za konopljino izolacijo uporabljamo vlakna, ki so na steblu, ostane nam pa sredica, iz česar se v zadnjih letih dela konopljin beton, ki ima poleg tega, da je izolativen, še akumulacijo. To pa je tisto, kar iščemo.«

Barva je najbolj pomembna stvar v prostoru, v katerem živimo

»Naš stik s prostorom je barva. Ravno pri barvi bi morali biti zelo naravni, preveriti, iz česa je barva sestavljena. Če pogledamo nazaj 60, 70 let, sta se za naravne barve uporabljali samo naravni vezivi kazein (rastlinski ali mlečni) in škrob (koruzni ali krompirjev). V kasnejšem obdobju tega napredka, rasti, optimizma, razvoja so se razvila tudi kemična, polimerna veziva kot derivati na osnovi nafte, ta veziva so pocenila barve, jih naredila bolj površinsko odporne, kemija je prevladala v barvah. Z naravnimi barvami se znova vračamo nazaj. Uporabljamo škrobna in kazeinska veziva, seveda pa nam to pogojuje, da mora biti barva v prahu. Ko mi naravno vezivo zmešamo z vodo, je čas uporabe teden dni, potem pa ta barva lahko začne propadati. Z barvo v prahu dobimo tudi prednosti na področju ekologije. Če je barva zmešana z vodo, je njena prostornina velika, barva mora biti shranjena v plastičnem vedru. Barvo v prahu spravimo v kartonasti žakelj, zmešamo jo z lokalno vodo. Ker ni treba, da proizvajalec vozi vodo iz svoje proizvodnje po celi Evropi, so nižji transportni stroški, tudi rok trajanja se podaljša. Naravna veziva (kazeinska in rastlinska) niso tako močna kot sintetična, zato moramo biti bolj pozorni, kako jo uporabimo, kakšno podlago imamo. Apnena barva ima tako visok pH, da je vedno mokra in ne vsebuje veziv, ker je apno, če je kakovostno, dovolj močno. Naravna barva je cenovno malo dražja kot klasične barve, ampak to je pri gradnji tako majhen odstotek. Klasične sintetične barve: njihov strošek je 50 do 70 centov na m2, naravna barva stane nekje med 1 € in 1,5 €, strošek je majhen, naredimo pa zelo veliko za zdravo okolje, v katerem živimo.«

Apnena barva na apnene omete, ilovnata barva pa na ilovnate omete

»Zagovarjamo konsistentnost materialov. Če uporabljamo čiste apnene omete v podlagi, je naša izbira barve apnena ali rastlinska barva. Na ilovnatih ometih ne smemo z neko barvo zapreti njihove odprtosti, logično nadaljujemo z ilovnato barvo, ker z njo ohranjamo paroprepustnost ilovnatega ometa. To je bistveno. V tradiciji vzhodne Slovenije, kjer se je ilovica najdlje ohranila, se je zaščitila z apneno barvo, ampak to je bila bolj stvar materialov, ki so bili na voljo, ohranjanja trdnosti, ker ilovnati ometi so se v Prekmurju uporabljali tudi na fasadah zunaj in so jih zaščitili z apnenimi zaključnimi sloji, s finimi ometi in barvami. Tega danes ne počnemo več. Ilovico uporabljamo znotraj, kjer nam je pomembna bivanjska klima, zunaj pa hišo vedno ščitimo z apnom.«

Pokrivnost naravnih barv v primerjavi z industrijskimi

»Naravne barve zelo dobro prekrivajo podlago, seveda pa moramo biti pozorni, kaj imamo v podlagi. Toliko desetletij smo uporabljali sintetične barve, preveriti moramo oprijemljivost te naravne barve na podlago, ki jo imamo (priporočamo testni premaz v enem delčku stene, če ne vemo, kakšna je podlaga). Sintetične, zelo močno pigmentirane, pralne barve so malo slabša podlaga, ker naravne barve in naravni materiali se oprijemajo podlage tudi s tem, da jih podlaga delno vpija. Če je podlaga sposobna delnega vpijanje te naravne barve, nimamo nobenih težav z nanosom in je tudi pokrivnost zelo dobra. Če prenavljamo stanovanje in bi ga radi pobarvali z naravnimi barvami, prej pa smo imeli stene prekrite s plastično barvo, svetujemo rahlo odpiranje barve. Z brusnim papirjem rahlo pobrusiš podlago, jo prebarvaš s kazeinskim temeljem, da fiksiramo prah, ki smo ga ustvarili z brušenjem, potem se stene lahko prebarva z naravno barvo. Tudi naravne barve ponujajo lepo barvno paleto. Obstajalo je mnenje, da se apnene barve ne da mešati s pigmenti. Pri nas ni tako. Imamo barvne lestvice in 32 naravnih pigmentov v prahu. Ker so ti pigmenti vsi naravni, ne moreš narediti velikih napak. Vse paše skupaj.«

Cenovna dostopnost sonaravnih materialov

»Kot sem že povedal, je pri barvah cena tudi do 50 % višja kot pri klasičnih izdelkih. Pri konopljinih izdelkih se to zelo zmanjšuje: izolacija iz konoplje je 10 do 15 % dražja od klasičnih, ometi so 10 do 20 % dražji. Ni več take velike razlike. Pri vrednosti novega objekta (med 150.000 in 350.000 €), če gremo v odstotke izolacij, naravnih posegov, se nam objekt ne podraži za več kot 5 do 10 %. Na ta način delamo nekaj več, kot samo to, da živimo v naravnem okolju. S tem podpiramo proizvodnjo naravnih materialov, kar je bistveno, skrbimo za tradicijo. Naš pogled nazaj, v našo kulturo je zelo pomemben. Moramo vedeti, kako so živeli naši predniki, kaj so počeli, kaj so uporabljali. Zazreti se moramo v prihodnost: kaj bodo počeli naši zanamci, če jim bomo preveč onesnažili planet. To je naša odgovornost.«

Pomembno je spoštovati kulturno dediščino naših prednikov in jo ohranjati

»Kulturno dediščino moramo ohranjati na način, kot njej pritiče, uporabljamo materiale, ki so jih uporabljali predniki. Žalostno je videti, da stare hiše na podeželju propadajo. To je naša slovenska identiteta, ki bi jo morali ohranjati, spoštovati, stopiti nazaj, si reči: mogoče ne bo tako luksuzno, ko jo bom prenovil, sem pa ohranil kulturno dediščino, uporabil materiale, ki so jih uporabljali moji predniki. Kulturna dediščina je osnova naravne gradnje, temelj, iz katerega črpamo. Vse te naravne materiale črpamo iz tradicije. Moderni pristopi nam omogočajo, da ne uporabljamo toliko cementov, betonov pri prenovi kulturne dediščine. V zadnjem času so začeli proizvajati naravno hidravlično apno, vezivo, ki nam omogoča, da dosežemo take trdnosti, kot smo jih prej s cementom. Apno je drugačen material, cement ni dobrodošel v prenovi starih objektov. Danes zakonodaja zahteva, da dosegamo neke večje trdnosti in te dosegamo z apnom.«