Naprej tudi po ločitvi

Cerkev na Slovenskem | 17.10.2021, 10:42 Marjana Debevec

So lahko tudi ločeni v svojih preizkušnjah hvaležni za to, kar so preživeli? To se je na njihovem vseslovenskem srečanju vprašal novomeški škof Andrej Saje. Pod naslovom: Pot k svetosti in rast v ljubezni v ločenih družinah so se zbrali včeraj popoldne v Ljubljani in preko spleta.

V stiski zaradi ločitve, ko se podre naš načrt in to kar smo zidali dolgo časa, imamo po besedah škofa Andreja Sajeta dve možnosti: ena je, da odnehamo, druga pa, da pot iščemo naprej. »Vsaka stiska, vsaka težava, ki jo doživimo v trpljenju, ki nas ustavi, je hkrati tudi prilika, da premislimo življenje, ki smo ga živeli do sedaj, predvsem pa, da ga skušamo gledati v neki širši perspektivi – ne samo tisti trenutek, ampak da ga gledamo, kakor pogled od zgoraj. Hkrati pa gledamo z zaupanjem tudi naprej.«

In prav zato, da bi skupaj iskali poti naprej, se razvezani v Cerkvi večkrat srečujejo. Čeprav ta pot pogosto ni jasna, je poudaril škof Saje, jo bodo lažje prepoznali, ko bodo hodili po njej. Ohromil bi jih lahko strah, ali prepričanje, da jih Bog ne mara zaradi greha, v katerem so se znašli. »To je prevara hudega duha. Takrat, ko smo nemočni, takrat je Božja milost še bolj močna in še bolj deluje.«

Zbrane je novomeški škof povabil, naj se najprej zahvalijo za vse, kar se je do zdaj zgodilo. »Mogoče se čudno sliši, da bi se zahvaljevali za trpljenje, ali za zlo, ali za ločitev, ali za to, kar ste doživeli, ampak iz tega se lahko tudi nekaj naučimo. Predvsem pa nas ta izkušnja lahko utrdi in opogumi na poti vere, da bomo šli z večjim in bolj trdnim zaupanjem naprej.« Ločenim je škof Saje še dal priznanje, ker so se odločili iti naprej in se pridružiti skupini Srce. Te se srečujejo v Ajdovščini, Celju, Ljubljani, Kopru in Novi gorici.

Zbrane je pred mašo nagovorila in odgovarjala na njihova vprašanja tudi terapevtka dr. Katarina Erzar Kompan.