Revščina, denar, pomoč | (foto: Pixabay)
Tomažič: Vlada je med epidemijo preprečevala večjo socialno katastrofo
Novice Petra Stopar
Ob 17. oktobru, mednarodnem dnevu boja proti revščini, človekoljubne organizacije, med njimi tudi Slovenska karitas, ugotavljajo, da je kriza novega koronavirusa še poglobila socialne stiske. Tudi statistični urad poroča, da se je stopnja tveganja revščine v Sloveniji zvišala na 12,4 odstotka. A če gledamo celotno Evropsko unijo, smo še vedno med državami z najnižjo stopnjo tveganja.
Prag tveganja revščine v Sloveniji je lani za enočlansko gospodinjstvo znašal 739 evrov na mesec. Prag za štiričlansko družino, v kateri sta dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let, pa dobrih 1550 evrov na mesec, ugotavlja Surs. Po podatkih za lansko leto je v državi približno 254.000 ljudi, ki živijo na meji ali pod tem pragom, pojasnjuje generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič: »V relativnem smislu ta skok ni bil tako velik, v absolutnem pa je kar 11.000 ljudi več v tej skupini.«
Med ljudmi, ki živijo pod pragom tveganja revščine, je največ upokojencev, približno 100.000, dodaja Tomažič, »potem je tu tudi 90.000 družin z otroki, kar je tudi zelo zaskrbljujoče«. Otrok, ki živijo pod pragom, je po podatkih Sursa 41.000, sledijo brezposelni in druge osebe. Zato so na Karitas tudi vseskozi pozdravljali ukrepe vlade v času epidemije, s katerimi je ta pomagala prebivalcem in po Tomažičevih besedah »preprečevala večjo socialno katastrofo«. Da so ljudem v stiski že prisluhnili, je dejal tudi minister za delo Janez Cigler Kralj. Veliko pričakuje od predlogov novel, ki jih bo vlada še obravnavala.
V preteklih letih smo imeli približno 2000 gospodinjstev, ki so v jesenskem času prosila za pomoč pri kurjavi, to je približno 5 odstotkov od vseh gospodinjstev, ki jim pomagamo. Ta pomoč se je začela nekje pri 200 evrih, odvisno od okoliščin.
Zaradi podražitev energentov in posledično napovedi ponudnikov o dvigu cen energije, se v teh dneh v celotni Evropi pojavlja bojazen pred poglabljanjem energetske revščine. Kako jo zaznavajo na Karitas? »V preteklih letih smo imeli približno 2000 gospodinjstev, ki so v jesenskem času prosila za pomoč pri kurjavi, to je približno 5 odstotkov od vseh gospodinjstev, ki jim pomagamo. Ta pomoč se je začela nekje pri 200 evrih, odvisno od okoliščin. Nekateri si pri ogrevanju pomagajo z izrednimi denarnimi pomočmi na Centru za socialno delo, pa tudi kako drugače skušajo pridobiti energente.«
Težava je tudi, da ima večina prejemnikov pomoči stare in slabo vzdrževane kurilne naprave, živijo v slabo izoliranih objektih, nadaljuje Tomažič. »Skratka, če se hočeš danes poceni ogrevati, moraš najprej nekaj vložiti v to, česar pa naše družine ne zmorejo in kar je v njihovi lastni režiji nedosegljivo.« Ob tem je pozdravil spodbude Eko sklada, ki nudi tudi do 100-odstotno subvencijo za socialno šibke občane za določene naložbe pri obnovi stanovanjskih stavb.
Daljšemu pogovoru o revščini lahko prisluhnete v oddaji Karitas.
