Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Andrej JermanAndrej Jerman
Petra StoparPetra Stopar
dr. Verica Trstenjak (foto: Osebni arhiv)
dr. Verica Trstenjak | (foto: Osebni arhiv)

Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

| 08.10.2021, 17:46 Alen Salihović

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021, je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je, ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje, ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

Uvodoma je povedala, da smo posebej v času koronakrize spoznali, kako pomembne so človekove pravice, zato jo veseli, da je knjiga prišla v javnost prav v tem času. »Mislim, da je sedaj ravno pravi čas, da se zavedamo ne samo svojih človekovih pravic ampak tudi odgovornosti, ki so nam v zvezi s tem dane,« je dejala v pogovoru.

Nadaljevala je, da se je individualizem posebej tudi v Sloveniji v času pandemije še povečal predvsem v tem, da se zavedamo samo svojih pravic. »Ko govorimo o človekovih pravicah, moramo vedeti, da človekove pravice niso absolutne, ampak so omejene s pravicami drugih. Torej naša pravica je samo do tam, dokler ne posegamo v pravico drugega. Torej, kje se kaže, da smo veliki individualisti? V začetku epidemije in tudi ves čas v zvezi z ukrepom nošenja zaščitnih mask. Češ, ne bom je nosil, ker mi to ne ustreza, ker ni varno za moje zdravje ... Ampak tukaj ne gre samo za tvoje zdravje, ampak gre tudi, ali ti s tem ogrožaš zdravje drugega. Če ogrožaš zdravje drugega, posegaš v njegovo zdravje,« je bila jasna dr. Trstenjakova.

V nadaljevanju je naredila primerjavo o spoštovanju ukrepov po posameznih državah in kot primere navedla Švedsko, Avstrijo in Slovenijo. »Na Švedskem se neka pravila spoštujejo tudi, če so samo predlagana, ni nujno, da so zapisana. Ko njihova zdravniška skupina ekspertov predlaga neke ukrepe, jih že spoštujejo. Samo na podlagi priporočila to še ne deluje, ampak je potrebno sprejeti zakon, ko je sprejet, se tega ljudje držijo, to spoštujejo in je seveda zelo, zelo stroga kontrola. Ko je nekaj sprejeto z zakonom v Sloveniji, pa se začnejo razprave o tem, kako bomo to izigrali, kako tega ne bi upoštevali,« je dejala in spomnila, da je na priporočilo zdravnikov na Švedskem cepljenih bistveno več ljudi kot v Sloveniji. »Vsi predpisi v zvezi s koronakrizo, ki so sprejeti, so sprejeti na podlagi predlogov ekspertov. V tem konkretnem primeru so to zdravniki, ljudje, ki se ukvarjajo z nalezljivimi boleznimi, so tudi strokovnjaki na Inštitutu Jožef Štefan, ki se ukvarjajo s tem širjenem virusa, in če mi tem ljudem ne zaupamo, zakaj imamo potem te institucije. Potem odpravimo študij medicine, odpravimo zdravstvo, odpravimo Inštitut Jožef Štefan ... Strokovnjakom moramo zaupati, zato jih imamo. In to je velika razlika v primerjavi s Švedsko. Ne gre za zaupanje v politiko, saj teh ukrepov ni predlagala politika, predlaga jih zdravstvo, ne samo zaradi vašega zdravja, ampak tudi zaradi zdravja drugih,« je bila jasna sogovornica.

dr. Verica Trstenjak
dr. Verica Trstenjak

Glede cepljenja je poudarila, da je tako kot v Sloveniji tudi v Avstriji odločitev za ta korak prostovoljna, se je pa potrebno zavedati omejitev, ki jih necepljenje prinese. O testiranju na novi koronavirus, ki ga nekateri polemizirajo, pa je dodala: »Tvoja pravica je, da se ne testiraš, vendar potem si lahko ves dan doma. To je tvoja prostovoljna odločitev. Če pa hočeš obiskovati trgovine, kulturne in športne prireditve in hoditi v službo, potem se pa moraš testirati, ker je to predpis. Tam se tvoja prostovoljnost konča.«

Zaradi časovne omejitve pogovora z dr. Verico Trstenjak nismo uspeli spregovoriti bolj podrobno o razmerah na ustavnem sodišču. Verjamemo, da bi imela tudi o tem veliko povedati.

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...