Dr. Laris Gaiser | (foto: Nataša Ličen )
Laris Gaiser: V kratkem za Zahodni Balkan evropske perspektive ni
Evropska Unija Marcel Krek
Voditelji Evropske unije in Zahodnega Balkana so včeraj na Brdu pri Kranju s podpisom skupne deklaracije potrdili evropsko perspektivo regije in zavezanost širitvenemu procesu. Toda bistvenih premikov za države Zahodnega Balkana ni bilo. V dokumentu namreč ni konkretnega datuma njihove pridružitve.
Voditelji držav Zahodnega Balkana so vrh zapustili z različnimi vtisi. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da je prišlo do manjšega premika EU k tem državam. Izrazil je upanje, da je širitev del bistva unije kot mirovnega projekta po drugi svetovni vojni. Makedonski premier Zoran Zaev pa je unijo pozval k ukrepanju, saj da bo v nasprotnem primeru razočaranje prebivalcev Zahodnega Balkana škodovalo veliki evropski ideji enotnosti in sodelovanja.
Dejstvo je, da Evropa ne zna upravljati s kriznim žariščem, kakršno je Balkan. Puščanje pred vrati brez konkretnega datuma pridružitve Uniji situaciji v tej regiji nikakor ne more pomagati.
Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio povedal, da je Evropska unija Albaniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Severni Makedoniji, Črni gori ter Kosovu z nedoločenim časovnim okvirjem pridružitve dala jasno sporočilo. To je, da vsaj za zdaj perspektive Evropske unije za to regijo ni.
Kot je poudaril, se je do zdaj zgolj špekuliralo glede datuma, možnosti pristopov in paketov držav, ki bi lahko vstopile v Evropsko unijo. »Končno je bilo povedano, da datuma ni, kot je to zahtevalo slovensko predsedovanje Svetu Unije,« je izpostavil in dodal, da je EU državam tako jasno sporočila, da paketov vstopov ne bo ter da bo morala prav vsaka država posebej doseči določene standarde, če bo želela ostati del evropske integracije, predvsem na področju boja proti korupciji, demokracije in delovanja inštitucij. »Šele nato bo Bruselj resno preučil prošnje držav po priključitvi v Evropsko unijo,« je podčrtal Gaiser.
Države članice so se zavezale, da bodo regiji v naslednjih letih namenile 30 milijard evrov razvojnih sredstev. Da to vsekakor nekaj je, a premalo, je menil Gaiser, saj da te države ekonomsko niso dobro povezane, imajo nizek izvoz in so na splošno močno odvisne od Evropske unije. »Dejstvo je, da Evropa ne zna upravljati s kriznim žariščem, kakršno je Balkan. Puščanje pred vrati brez konkretnega datuma pridružitve Uniji situaciji v tej regiji nikakor ne more pomagati,« je bil še jasen Gaiser.
