Slovenija v središču Evrope; Vrh EU-Zahodni Balkan uspel!

Slovenija | 06.10.2021, 08:37 Alen Salihović

Na Brdu pri Kranju se je končalo vrhunsko srečanje vrh EU-Zahodni Balkan, ki se ga je udeležilo 44 delegacij voditeljev članic EU in šestih iz Zahodnega Balkana. Torkov del je bil v znamenju neformalne delovne večerje, osrednji dogodek Slovenskega predsedovanja, vrh EU-Zahodni Balkan, pa jepotekal danes. Predsednik države Borut Pahor je ob tej priložnosti na Brdu pri Kranju odlikoval nemško kanclerko Angelo Merkel. Za damski program pa je poskrbela Urška Bačovnik Janša.

Na neformalni delovni večerji voditeljev EU je tekla beseda o strateški suverenosti EU, njeni mednarodni vlogi in dogodkih v Afganistanu, varnostnem partnerstvu Aukus in odnosih s Kitajsko. Eden osrednjih dogodkov slovenskega predsedovanja se je začel nemoteno, protestniki so medtem razgrajali po Ljubljani.

Največji vrhunski sestanek v Sloveniji do zdaj lahko najverjetneje primerjamo z dogodkom leta 2001, ko je bil vrh Putin-Clinton, tudi takrat je bila varnost tako okrepljena. Med obiskom delegacij policisti na določenih lokacijah ali trasi potovanj varovanih oseb izvajajo kratkotrajne mobilne zapore prometa.

Vrh EU in Zahodnega Balkana potrdil zavezanost širitvi

Voditelji članic EU in držav Zahodnega Balkana so na Brdu potrdili evropsko perspektivo regije in zavezanost širitvenemu procesu, a bistvenih premikov za Albanijo, BiH, Srbijo, Severno Makedonijo, Črno goro in Kosovo ni. Trenutno najbolj pereče širitveno vprašanje je, kdaj bo unija začela pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo. V Skopju in Tirani na tem vrhu spodbudnih novic niso dobili.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel se je na novinarski konferenci po vrhu najprej zahvalil slovenskemu predsedstvu za organizacijo včerajšnjega neformalnega zasedanja voditeljev EU-ja in vrha EU-Zahodni Balkan, »kjer smo imeli priložnost za izmenjavo pogledov in pojasnil glede različnih političnih vprašanj, kot o  vladavini prava in boju proti korupciji, pri čemer moramo biti odprti in se pogovarjati, da se zagotovi napredek in da vsi spoštujemo temeljna načela in jim sledimo, to je ključnega pomena, gre za izbiro, za tisto, kar želimo kot članica EU.«

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da je širitev tudi izbira držav Zahodnega Balkana, kaj želijo za svoje države, a ključne so reforme, med njimi zeleni dogovor in digitalna agenda. »Ponudili smo velik znesek denarja, največ doslej, in na ta način lahko spodbujamo sodelovanje v regiji," je zatrdil predsednik Evropskega sveta. Tudi predsednica Evropske komisije se je zahvalila za izvrstno izveden vrh in slovensko gostiteljstvo, pri čemer je dejala, da je bilo sporočilo vrha jasno: te države so del iste Evrope kot države članice. »Imamo skupno zgodovino, skupne vrednote in tudi skupno usodo. Evropska unija ne bo popolna brez Balkana,« je zatrdila in dodala, da si bo Komisija še naprej prizadevala doseči napredek pri integraciji k Evropski uniji. »Naš cilj je širitev,« je poudarila predsednica Evropske komisije. Po njenih besedah je naložbeni načrt v ospredju sodelovanja z Zahodnim Balkanom. »Spremljamo tudi politični proces, ki je ključnega pomena, če želimo globljo in tesnejšo povezanost regionalnega trga,« je dejala von der Leynova in dodala, da partnerice Zahodnega Balkana izvajajo pomembne reforme, opazen je velik napredek, čeprav reforme še niso zaključene, se je pa veliko stvari izboljšalo. Med potjo po zahodnobalkanskih državah prejšnji teden je Ursula von der Leyen zaznala frustracije zaradi dolgotrajnega procesa približevanja, a sama je opazila velike spremembe, zato je pomembno, da se nadaljujejo reforme na ključnih področjih, kot so boj proti korupciji, gospodarske reforme in svoboda medijev.

Tudi predsednik vlade Janez Janša se je uvodoma zahvalil Charlesu Michelu za organizacijo neformalnega vrha v Sloveniji. »Mislim, da je bil to zelo pomemben dogodek, ki je razčistil sliko glede situacije v regiji,« je dejal premier in se ob tem zahvalil tudi predsednici Evropske komisije za vložene napore, da se rešijo nekatera konkretna vprašanja, ki jih je potrebno rešiti, preden se sploh lahko pogovarjamo o nadaljevanju širitvenega procesa. »Veseli smo, da smo gostili vrh v polni zasedbi, in to po času, ko smo se vse države spopadale z epidemijo,« je dejal premier in dodal, da je fizično srečanje bilo pravo olajšanje, saj se tako lahko reši več odprtih vprašanj kot ob avdio-video konferencah.

»Današnji neformalni vrh med Evropskih svetom in voditelji držav Zahodnega Balkana je, kar se tiče EU perspektive te regije v celoti po tisti odločitvi iz leta 2003 v Solunu, kjer se je celotni regiji garantiralo članstvo v EU, ko se izpolnijo pogoji,  prelomen dogodek,« je nadaljeval premier Janez Janša. »To je bil prelomen dogodek ne samo zato, kar se je zgodilo danes tukaj, ampak tudi zaradi številnih procesov, ki so doslej potekali in so omogočili, da se pogovarjamo o širitvi kot o strateškem odgovoru na strateške izzive - mislim na napore Nemčije v okviru berlinskega procesa, Slovenije in Hrvaške v okviru Brdo - Brijuni procesa, angažmaje voditeljev držav Zahodnega Balkana znotraj regije -  ko se skušajo ustvariti povezave, ki olajšujejo konkretne korake na poti v EU,« je dejal premier in dodal, da ima v mislih tudi napore Evropske komisije in komisarja za širitev, pri čemer je jasno, da EU s konkretnimi koraki dokazuje, da se regija Zahodnega Balkana vrača na tisto mesto, kamor jo je postavila odločitev iz Soluna. »Odločitev v Solunu je bila sprejeta, ker je to bil čas, ko so se tragične posledice devetdesetih let prejšnjega stoletja, vojne grozote, čutile v zraku in takrat je bila soglasna odločitev, da je edina trajna rešitev za to regijo, ki bo prinesla mir in stabilnost, članstvo v EU. Takrat se je računalo, da se bo to zgodilo prej, ampak tisti odločitvi so sledile številne krize, s katerimi se je soočala EU in regija sama, kar je privedlo do zamud," je dejal predsednik vlade. Dodal je, da je v deklaraciji, ki je bila usklajena za tokratni vrh, "veliko dobrih sporočil za ljudi, ki prebivajo v regiji, od 30 milijard evrov za investicije, do obljube skorajšnjega roaminga - bistvena pocenitev telefonskih in ostalih povezav v regiji  - kot tudi spodbude, ki se nanašajo na potrebno reforme.«

»Nobena skrivnost ni, da si je Slovenija v času usklajevanja deklaracije prizadevala, da se vanjo vgradi bolj konkretna časovnica. To ni bilo vključeno, smo se pa o tem pogovarjali,« je dejal predsednik vlade in dodal, da je pripravljenost velike večine držav članic EU, da je naslednje desetletje tisto obdobje, v katerega bomo usmerili napore v to, da se perspektiva članstva v EU realizira v čim večji možni meri.