Na avtobus, skiro ali kolo, pa bo!

Svetovalnica | 23.09.2021, 11:57 Mirjam Judež

Včeraj se je zaključil 20. Evropski teden mobilnosti, zato smo v Svetovalnici iskali ideje za bolj trajnostne rešitve pri vsakodnevnih vožnjah in se vprašali, zakaj se ponudbi javnega potniškega prometa pri nas še ne uspe uveljaviti. Z nami je bila nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti Polona Demšar Mitrovič, s katero se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Evropski teden mobilnosti je praznoval 20. rojstni dan

»Včeraj se je zaključil že 20. Evropski teden mobilnosti, ki ga je leta 2002 lansirala Evropska komisija. Slovenija sodeluje v tej pobudi od vsega začetka. Začelo se je s sodelovanjem 20, 30 občin, danes smo prišli do številke 84 občin, največ doslej. V Sloveniji je postal ta teden res prepoznaven in tudi občine, ki se ga udeležujejo, ugotavljajo, da je to dober čas za promocijo ukrepov trajnostne mobilnosti.«

Občine začnejo z Evropskim tednom mobilnosti že januarja

»Zadnjih 20 let se je zgodilo predvsem to, da smo šli od prvega ozaveščanja in informiranja v bolj ambiciozne rešitve. V prvih letih smo dejansko res bolj informirali ljudi, zadeva je bila malo tudi aktivistična. Z leti in z vedno večjim pritiskom na okolje podnebnih sprememb se je pokazalo, da promet še vedno narašča, je največji proizvajalec emisij in da bo potrebno nekaj bolj resno ukreniti. Danes občine začnejo z Evropskim tednom mobilnosti januarja, februarja, kljub temu, da se teden vsako leto odvija septembra. Že mnogo prej občine začnejo pripravljati neke trajne ukrepe, s katerimi bodo občane povabile, naj spremenijo svoje potovalne navade (občina zgradi nov pločnik, uvede novo linijo javnega prevoza, novo kolesarsko stezo, ponudbe alternativnih prevozov, kot so sheme skupne rabe avtomobilov, javnih koles …). Za promocijo vseh novosti izbere kar Evropski teden mobilnosti, ko so vsi mediji temu zelo naklonjeni. Takrat se intenzivno obvešča občane, kaj vse se je zgodilo in se jih povabi, da te nove možnosti tudi izkoristijo, preizkusijo.«

Spodbude za otroke v vrtcih in šolah, ter njihove starše

»Pri otrocih v vrtcih (Beli zajček) in osnovnih šolah (kokoška Rozi) smo zaključili 3 letni projekt trajnostne mobilnosti. V treh letih se nam je pridružilo več kot dve tretjini vseh vrtcev in dobra polovica vseh slovenskih šol. Že septembra, ko otroci pridejo v šolo in je smiselno vzpostaviti rutino in navado, smo nagovorili starše in otroke, kako prihajati v šolo s kolesom, rolerji, skiroji. Projekt je bil zelo dobro sprejet. Tu so še različni drugi uporabniki. Imamo delavnice za starejše, ki imajo morda težave pri elektronskih nakupih, branju voznih redov. Z njimi se pogovarjamo, jih vprašamo, kje vidijo v naselju težave.«

Najtežje je spremeniti voznike avtomobilov

»Posebna ciljna skupina so odrasli vozniki avtomobilov, ki jih je najtežje spremeniti. Kako pristopiti k njim? Brez dobre ponudbe vsekakor ne. V Sloveniji je statistika javnega prevoza kruta. Le 4 % prebivalstva Slovenije na dnevnih poteh uporablja avtobus in vlak, kar je izredno nizka številka. Tu imamo res še veliko za postoriti. Na našem ministrstvu trenutno poteka projekt vzpostavitev upravljavca integriranega javnega potniškega prometa, kjer bi z boljšo ponudbo, bolj na uporabnika naravnanimi voznimi redi, kakovostnimi vozili spet pritegnili ljudi, da bi začeli uporabljati javni prevoz.«

»Živi zdravo, potuj tranjnostno«

»Ta slogan Evropskega tedna mobilnosti je bil izbran zaradi pandemije in vsega, kar se je dogajalo. Pokazalo se je, da so ljudje še bolj začutili potrebo po gibanju zunaj. To je lahko tudi dnevna pot v službo, vrtec, šolo, če je ta pot prijetna in varna. Na poti do službe in šole lahko opraviš dnevno potrebo po gibanju, kar je zelo pomembno glede na to, da smo se spremenili v sedečo družbo, da je vse večji problem med otroki debelost, med odraslimi pa stres in tempo življenja. Sprehod do službe in domov, med katerim se že malo sprostiš, je lahko velika prednost, če imaš to možnost.«

50 let smo mesta prilagajali avtomobilu, zato tega sistema ni moč čez noč spremeniti

»Postali smo avtomobilna družba. Avto ni naš sovražnik, je zelo praktična in uporabna stvar, vendar smo tekom razvoja smo začeli celoten prostor (mesta, avenije, parkirni prostori) prilagajati avtomobilu. Pešce in kolesarje smo zrinili na stran, javni prevoz se je začel opuščati, avto je začel prevladovati povsod (kot statusni simbol, kot neko dojemanje svobode posameznika). Zdaj smo se začeli zavedati, da smo postali ujetniki tega, kar smo sami razvili in bi se želeli na nek način vrniti na staro, kar ni enostavno. Če smo prilagajali sistem 50, 60 let avtomobilu, ga ne moreš spremeniti čez noč. Mogoče v mestih, sploh v Sloveniji, kjer so mesta majhna, srednje velika in so lahko dostopna peš ali s kolesom. Če živiš v mestu, imaš šolo, službo v mestu, je to lažje in hitreje spremeniti.«

Vse več kolesarjev

»Naše ministrstvo iz evropskih sredstev sofinancira gradnjo novih površin za pešce, kolesarje, P + R (sistem parkirišča P+R (angleško park and ride oziroma parkiraj in se pelji z avtobusom) je kombinacija zasebnega in javnega prevoza ter omogoča, da se uporabnik do pomembnejših točk na obrobju mesta oziroma glavnih mestnih vpadnic pripelje z osebnim vozilom, pot v mesto pa nadaljuje z javnim prevozom). Tu se spremembe že kažejo in se stanje izboljšuje. Povečuje se število pešcev in kolo je v zadnjih letih zmagovalec, pa ne le v smislu športa, kar tudi vleče, zgledi so krasni in pomembni, a prebivalci se zavedajo, da je zdravje tisto, ki jim je tudi pomembno.«

Medkrajevni prevoz in razpršenost poselitve v Sloveniji so problem

»Gre za večji problem, ki ga je težje učinkovito nasloviti, tu pa bi bila dobrodošla uporaba javnega prevoza in alternativnih oblik, kot so npr. delo od doma, kjer je to mogoče, skupne vožnje, javni avtomobili ... Šele na dolgi rok, na ravni 10 let, lahko dosežemo spremembe na tem področju. Strokovnjaki ocenjujejo, da čez 15, 20 let sploh ne bomo imeli več lastniških avtomobilov, ampak bodo to neke sheme souporabe vozil, ker je to bolj smotrno z vidika porabe.«

Statistika kaže, da so ljudje skorajda opustili uporabo javnega prevoza, razen tistih, ki avta ne morejo voziti ali si ga privoščiti (mladi). Vsi ostali se zaenkrat vozijo v avtomobilih. Naše ministrstvo zdaj res pripravlja čisto nove rešitve, da ta voz obrnemo v drugo smer.

Ureditev varnih šolskih poti je trajnostna

»V sklopu 3-letnega projekta Beli zajček in kokoška Rozi so šole spodbujale hojo in kolesarjenje v šolo in občine opozarjale tam, kjer niso imeli varne šolske poti. Kjer so jo vzpostavili, so lahko ukinili tudi šolski prevoz. Ta marsikje na kratki razdalji ni smotrn, je pa uveden zato, ker ne obstaja varna šolska pot. Varnost je na prvem mestu. Ko občina preračuna, koliko denarja dá za tak šolski prevoz, ki ne bi bil potreben, ugotovi, da bi lahko s tem denarjem uredila vse pločnike v okolici šole in da je to mnogo bolj smiselno. Dobiš neko trajno rešitev, hkrati pa omogočiš ne samo otrokom, pač pa vsem občanom v tem kraju, da uporabljajo to infrastrukturo. Naše mnenje je, da ko bodo imela naselja od vsakega bivališča do javnih ustanov varno površino za pešce, teh težav sploh ne bo več.«

Upokojenci imajo medkrajevno brezplačen prevoz, s 1. oktobrom pa tudi brezplačen javni mestni prevoz v Ljubljani in Mariboru. Mnogi to ugodnost zelo pozdravljajo in so hvaležni zanjo.

Električna kolesa in električni skiroji

»Električna kolesa omogočajo ljudem, da z leti ohranjajo navado kolesarjenja, ki bi jo morda sicer opustili. To se že kaže v nekaterih državah, kjer so začeli ta kolesa množično uporabljati že mnogo prej. Ljudje v pokoju, ki fizično niso več tako močni, še vedno vztrajajo na kolesih, ne samo v dnevni mobilnosti, pač pa tudi v načinu preživljanja prostega časa in izletov, kar je sigurno dobro. Ta trend bo šel gotovo navzgor in se nadaljeval. Električni skiroji so pa zgodba, ki je še tako začetna, da je težko ocenjevati. Gotovo zagotavljajo novo praktično obliko mobilnosti. Predvsem jih vidim v povezavi z javnim prevozom. Imamo sodelavce, ki pridejo z vlakom. Z glavne postaje do službe pridejo najhitreje z zložljivim skirojem, ki ga nesejo na javni prevoz. Zadnjih nekaj kilometrov tako opravijo hitro in učinkovito. To je dobra dopolnitev ob predpogoju, da bomo širili površine za te prometne načine. Če je skiro na kolesarski stezi in so te vedno bolj zasedene, je treba en del prostora v mestu vzeti avtomobilu, da ga boš dal kolesarju in uporabniku drugih alternativnih oblik. Prostora v mestu je toliko, kot ga je. Izven naselij lahko širiš in gradiš novo infrastrukturo, čeprav je to z vidika porabe prostora pogosto nesmotrno, v mestu je pa prostor omejen.«