Rodoslovje

Svetovalnica 17. 09. 2021, 15:09 Mirjam Judež

V Svetovalnici je bil z nami Peter Hawlína, strokovnjak za rodoslovje. Podal je nekaj namigov in napotkov, kako se lotiti raziskovanja svojih prednikov. Pogovor je vodila Tanja Dominko.

Od kod želja brskati po preteklosti?

»Po naključju sem dobil v roke računalniški program rodoslovja. Čutil sem, da bi me to lahko zanimalo. Vanj sem vpisal svojo družino, brate, sestre in videl, da je uporaben, da ti zelo pomaga, še zlasti, če si po naravi len, a sistematičen. Sem videl, kako lepo pregledno je vse, kar želiš videti in vedeti in kako se ti lepo pokaže, kam naprej. Vpisal sem vse, kar sem vedel. To je bilo 30 let nazaj. Leta 1987, ko sem imel doma prvi pravi računalnik, sem na pamet zapisal kakih 200 oseb. Osnovni podatki o krstu, rojstvu, so bili zapisani v krstni knjigi. Vpisovali so se tudi datum in kraj poroke in smrti. To so osnovni gradniki. Tako sem začel. Ko sem imel teh 200 oseb vpisanih, se je moja radovednost ni potešila, ampak šele prebudila. Takrat sem začutil, da moram nujno raziskovati naprej … Zanašal sem se na to, da je bilo med sorodniki že nekaj narejenega, na družinskih dokumentih je bilo precej zrisano, spisano, to sem marljivo prepisoval in prišel kmalu do številke 500 in več oseb. Radovednost je bila zadosti močna, da sem prosti čas, kolikor ga je bilo, posvečal temu in ko sem izčrpal sorodstvene vire informacij, sem bil prisiljen iti v arhiv. V nadškofijskem arhivu v Ljubljani sem zaprosil za knjigo porok v Tržiču in ko sem jo odprl, sem videl, da ne znam brati gotice. Zagledal sem se v tiste zapise in stežka prebral ime Katarina. Črkoval sem in ugibal, sem pa že od prej rad reševal rebuse in uganke. Ta kombinatorika mi je pomagala, da sem prebral tudi priimek Katarina Ahačič se poroči s tem in tem. Naprej je šlo lažje, skoraj tekoče.«

Preden se zakoplješ v podatke škofijskih arhivov, se sprehodi po pokopališču.

Potreba po vodenju rodovnika se je pokazala zaradi pravic do premoženja

»Izvirna potreba po vodenju rodovnika je pravica do dedovanja nečesa, pravica do premoženja, oblasti. Slišal sem za primere, ko ni lahko najti vseh upravičenih dedičev po treh, štirih generacijah, saj ni bilo potrebe, da bi se iskali. Če pa nastane potreba za nakup posesti, kjer dedičev ne poznamo, pride do potrebe, da bi sodni izvedenec potrdil pravilnost in popolnost te družinske slike. Vsa zgodovina, tudi mitologija je polna rodovnikov. V Svetem pismu sta evangelista Matej in Luka popisala Jezusov rodovnik od Adama in Eve do njegovega rojstva. Eden pride do Marije, drugi pa do Jožefa. V Homerjevi Odiseji skoraj za vsakega junaka preberemo, kdo je bil njegov oče. Rodovnik in priimki pogosto nastanejo po očetu, včasih tudi po materah. Priimek se je pojavil v splošni rabi pri nas šele v 16. stoletju, pri nekaterih kulturah in narodih pa še kasneje.«

Rodoslovje skozi pet obdobij: nepismenosti, pismenosti, računalništva, interneta in genetike

»Rodoslovje v obdobju splošne nepismenosti: človek je znal pisati na svoj način skoraj od nastanka človeka. Ko pride do splošne pismenosti, si lahko zapisal to, kar si prej vedel. Prepričan sem, da so naši dedje in babice vedeli več, kot vemo mi, zapisano imamo pa mi več. Iz obdobja pismenosti so ohranjeni številni lepi rodovniki, zrisani, okrašeni. To so velike, drage umetnine. V obdobju računalništva v drugi polovici 20. stoletja, se je področje rodoslovja zelo hitro razvijalo. Računalniški program Brother's Keeper zame velja za najboljšega, ker ga tako dobro poznam. Programi se še vedno razvijajo in marsikdo od kolegov, s katerimi se še vedno srečujemo, gleda z nekim pomilovanjem na uporabo Brother's Keeper programa. Veliko teh novejših naprednejših programov sem videl in opazim bolj oblikovni, kot vsebinski napredek. V obdobju interneta v 21. stoletju imamo vse v oblaku in na računalnikih, prenosnikih, tudi prek telefonov lahko dostopamo. Ta tehnologija nas prehiteva, ne moreš ji slediti, kako to napreduje in zavedam se, da sem ostal nekje v kameni dobi. Zadnje obdobje (zadnjih 10 let) se je pojavila genetika. Ta se je tako izpopolnila in komercialno približala širšim množicam, da je cena DNK izvida pod 100 €, kar je manj, kot če te dobijo neprivezanega za volanom.«

Rodovnik naj bo za cel svet in za vedno

»Rodoslovec se izkaže z zaupanja vrednimi rezultati, rodovnikar je pa tisti, ki »na kup meče«. Izdelava rodovnika izhaja pogosto iz gole radovednosti, pa tudi želje zapustiti ga svojim sorodnikom, potomcem. Škoda je vsakega časa, ki ga porabiš, če nima trajne vrednosti za vse. Rodovnik moraš delati tako, da bo za cel svet in za vedno. Napake so vedno prisotne, celo v matičnih knjigah se jih najde. Napako odkriješ tudi, ko prihajaš v stik s sorodniki, ki ti nepričakovano povejo, da nekdo ni bil sin tega očeta, da se je oče pojavil kasneje ali pa je bil oče prisoten, biološki oče pa je bil nekdo drug … To je za rodovnikarja zelo neprijetno spoznanje. Napake ne smejo vzeti volje in poguma, da ne bi raziskoval še naprej, poskušaš pa napake odpravljati.«

Do matičnih knjig Škofijskega arhiva Maribor in Nadškofijskega arhiva Ljubljana se dostopa tudi prek spleta, internet je razmahnil možnost raziskovanja. Matične knjige so digitalizirane in da se pogledati sliko zapisa.