Nataša Ličen
Aleš Karba
Alen Salihović
Naša gostja je bila fizioterapevtka Anna Bogacz Udovč (foto: Izidor Šček)
Naša gostja je bila fizioterapevtka Anna Bogacz Udovč | (foto: Izidor Šček)

Porod in fizioterapija

14.09.2021, 15:05 Mirjam Judež

Porod in poporodno obdobje sta za žensko telo precejšen napor. O tem smo govorili v Svetovalnici z Anno Bogacz Udovč. Zase pravi, da je mama fizioterapevtka in fizioterapevtka mam. Nudi individualno obravnavo žensk v vseh življenjskih obdobjih ter obravnavo različnih disfunkcij medeničnega dna. Svetovalnico je vodila Tanja Dominko.

Porod je za žensko fizično in psihično zahteven proces

»Porod je izziv za psihično, čustveno komponento ženske in za njeno telo. Vsaka porod doživi drugače. Če gredo tri ženske skozi enako izkušnjo, bo ena rekla, da je bilo še kar uredu, druga, da je bilo čudovito, tretja pa tega ne bi več ponovila. Pri pripravah na porod se mi zdi pomembno dati osebno preferenco na prvo mesto: da pogledam, kakšen tip osebe sem, kakšna je moja psihična konstitucija, telesne danosti, moje želje, zmožnosti in na podlagi tega oblikujem pripravo na porod, ki bo odgovorila tudi na moje potrebe. V zasebnem sektorju resnično lahko odgovorimo na individualne potrebe ženske. Jaz sodelujem z diplomirano babico Klavdijo Slapar z inštituta Ataleya, s katero skupaj oblikujeva program za žensko. Pogledava psihično stanje, telesno konstitucijo nosečnice, odgovoriva na njena vprašanja, za njo in skupaj z njo se pripravimo na porodno izkušnjo, ki si jo predstavlja in želi.«

Prvorodnica se na porod pripravlja drugače kot ženska, ki ima za sabo že nekaj porodov

»Pri nosečnici, ki ima tri otroke že od prej in je četrtič noseča, bo najverjetneje v ospredju restorativna komponenta, kako poskrbeti za to, da ti ostaneš ti, kako si zagotoviti počitek, pomoč, čas za starejše otroke. Vprašanj o poteku poroda bo manj. Iz prejšnjih nosečnosti bomo videli, kakšne je imela izzive, da bodo težave tokrat manj izrazite, da bo njena izkušnja nosečnosti in poporodnega obdobja lažja in bolj radostna zanjo. Drugače se bo pripravljala prvorodnica, ki ima veliko vprašanj, potrebuje več podpore, informacij, kaj se bo dogajalo, kaj je za pričakovati, da morda dojenje ne bo steklo samo od sebe, da odvajanje po porodu ne bo tako kot pred in med nosečnostjo.«

Prisluhnimo svojemu telesu

»Dobro se je treba poslušati. Znamo prepoznati, kaj nam telo sporoča? Znamo ustrezno odreagirati? Če smo telo navadili, da ga ne slišimo na prvi, drugi ali tretji klic, se bo telo odzvalo z bolečino, ki nas bo ustavila in prisilila k temu, da začnemo poslušati. Bomo čakale, da težave postanejo zelo izrazite, nas ustavijo ali bomo proaktivne in razmišljale, kako se lahko pripravimo, da se določene bolečine ne bodo pojavile? Pomembno je najti vzrok bolečine. Dve ženski lahko boli trtica, pa ni nujno, da zaradi istega razloga. Dobro si je vzeti čas za posvet s strokovnjakom (fizioterapevtom, zdravnikom) in ugotoviti, zakaj nas nekaj boli, kateri so možni vzroki, vplivi, kateri so tisti dejavniki, ki jih lahko kontroliramo. Vzroki za bolečine so lahko različni, absolutno pa so bolečine, sploh v nosečnosti, znak, da se pogovorimo s strokovnjaki. Čeprav rečemo, da so bolečine v nosečnosti in poporodnem obdobju pogoste, še ne pomeni, da so normalne. Telo ženske je ustvarjeno za nosečnost, porod in tudi za to, da se vrne v svoje nenoseče stanje.«

Gibanje, prehrana in počitek (spanje)

»Nosečnica naj si zastavi nekaj pomembnih vprašanj: kako kakovosten spanec imam? Koliko si privoščim počitka? Koliko sem obremenjena? Ne gre zanemariti vpliva stresa. Sploh na nosečnico, ker se že sama sooča z mnogimi strahovi, izzivi in vprašanji. Kako je z mojo prehrano, vnosom vode? Se zadosti gibam (morda preveč)?«

Spanje v nosečnosti

»Iz spanja v nosečnosti smo naredili celo znanost. Vedno rečem, naj nosečnica za spanje izbere položaj, ki ji ustreza. Lahko bodo zaradi položaja otročka in posteljice v maternici kakšni položaji bolj udobni kot kakšni drugi. Priporočamo položaje na boku, med stegna, kolena in gležnje naj si položi nekaj blazin. Tudi spodnji del nog in gležnji morajo biti podprti. Ustvarjeni smo za gibanje, izogibati se moramo statičnim položajem. Če zjutraj težko vstanemo, ne vstanemo takoj iz ležanja, ampak se uležemo na hrbet, se raztegnemo, aktiviramo mišice, preden se začnemo postavljati na noge, da imajo mišice čas dojeti, da je zdaj čas za dejavnost. Upočasnimo, prilagodimo gibanje.«

Novinarka Tanja Dominko in FizioMama: 'Porod je izziv za psihično, čustveno komponento ženske in za njeno telo.'
Novinarka Tanja Dominko in FizioMama: 'Porod je izziv za psihično, čustveno komponento ženske in za njeno telo.' © Izidor Šček

Pogosto nočno vstajanje

»Nosečnica, ki nima nobenih težav z mehurjem, naj bi se zbujala dvakrat na noč. Kar je več, lahko kaže na začetno vnetje ali težave s prekomernim sečnim mehurjem. Naj se pogovori s svojim ginekologom.«

Diastaza: razmak mišic na trebuhu

»Med nosečnostjo lahko zaradi rasti trebuha pride do razmika notranjih trebušnih mišic. Gre za to, da se mišica, ki poteka čez celo dolžino trebuha, torej od prsnice so sramne kosti razmakne. Po eni strani se nam zdi, da ženske še vedno pridejo prepozno, da bi morale priti, ko so te diastaze še razmeroma majhne (4 do 5 prstov), po drugi strani pa so nosečnice tako zelo prestrašene, da pridejo že, če imajo razmik za 1 ali 2 prsta. Razmik trebušnih mišic je fiziološka prilagoditev na nosečnost. Trebušna stena se prilagodi rastoči maternici in otročku, ki se razvija v njej. Pri diastazi se nam poruši ravnovesje med plastmi mišic. Če je razmak večji kot za 3 prste, se nosečnici svetuje posvet pri fizioterapevtu. Zakaj? Ker je diastaza več kot samo razmik. Včasih bo zadostovala vadba, ker bo v ospredju mišična komponenta, včasih pa bo mišična komponenta posledica neoptimalne drže, neoptimalnega delovanja, obremenitve in takrat nobena količina vaj ne bo prinesla želenih rezultatov. Ne obstaja varna vaja, vaja za diagnozo. Vajo izberemo glede na to, v kakšnem stanju je oseba, za katero izbiramo vajo.«

Disfunkcije medeničnega dna

»Kakršnokoli nehoteno uhajanje urina, tudi če je samo ena kapljica, je že znak inkontinence. Kakršnikoli znaki inkontinence za vodo, blato in vetrove še niso razlog za paniko in preplah, so pa povabilo telesa, da raziščemo, kaj se dogaja. Lažje in bolj učinkovito je stvari obravnavati, ko so majhne, ko se šele začenjajo, kot 20 let kasneje. Vaginalni porod vpliva dolgoročno in kratkoročno na kakovost življenja ženske. S tega vidika je smiselno vložiti čas in predanost v pripravo na porod, na porodne izide in tudi v poporodno rehabilitacijo kot čakati, da se težave pojavijo 20 let po porodu. Sumite, da imate disfunkcije medeničnega dna? Odgovorite na nekaj vprašanj na spletni strani FizioMama.

Oteženo odvajanje

»Pri nosečnicah je zaprtje ena od teh težav, ki so sicer kar pogoste, toda niso običajne. Zaprtje je do neke mere celo fiziološka posledica. Črevo se mora prilagoditi svojemu novemu sostanovalcu, je stisnjeno, raztegnjeno, ima tudi manj možnosti za optimalno nemoteno delovanje, a vseeno sama nosečnost še ne pomeni, da ne bomo redno odvajali. Če nas tišči na blato (imamo vsebino), ne moremo pa odvajati, je zelo smiselno posvetovati se s fizioterapevtko medeničnega dna, ker gre lahko za mišično komponento, ki nam bo potem tudi pri porodu, če jo ozavestimo, lahko pomagala. Včasih ni dovolj, da spremenimo prehrano, popijemo sirup, da odvajanje steče. Če vidimo, da je težava na izhodu, je dobro pogledati, v kakšnem stanju so mišice medeničnega dna, kaj lahko naredimo, da smo z njimi bolje povezane, ker jih bomo potrebovale za porod.«

Mišice medeničnega dna so tvoj največji zaveznik vsak dan, vsak trenutek. Niso samostojni krivec, da porod ne napreduje, povezane so s celim telesom. Vse, kar počnemo s telesom, vpliva na medenično dno, vprašanje je le, ali vpliva dobro ali slabo.

Carski rez oz. trebušni porod

»Dobro je ločiti med napovedanim in urgentnim trebušnim porodom. Na slednjega se težko pripravimo, na napovedanega pa. Po trebušnem porodu je pomembno zgodnje okrevanje, ko smo še v porodnišnici in 6 tednov doma. Tu je pomembno, da skrbimo za brazgotino in za dihanje. Da najdemo res dobro ravnovesje med tem, da moramo funkcionirati in zavedanjem, da je to velik poseg v trebušni votlini. Okolica mora razumeti, da gre za rehabilitacijo po operaciji. Mamica mora okrevati. Dobro je, da je seznanjena, kako mora skrbeti za rano in kako mora skrbeti za svoje dihanje, ki je največji restorativni dejavnik. Kako naj diha, kakšne dihalne vaje naj izvaja, da se bo aktivnost trebušne stene povrnila? Vemo, da je dihanje povezano z medeničnim dnom. Dihanje po trebušnem porodu je res ena ključnih komponent. Če se nam je rana po trebušnem porodu zacelila in izgleda, da je konec, temu ni tako. Trebušni porod (carski rez) je večja obremenitev kot se zavedamo.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Cerkev, križ, verniki (photo: Mateus Campos Felipe) Cerkev, križ, verniki (photo: Mateus Campos Felipe)

Kdo mora v cerkvah preverjati pogoj PCT?

Od 15. septembra naprej morajo vsi verniki, ki bodo prišli k sveti maši, izpolnjevati PCT pogoj - to pomeni, da morajo imeti dokazilo o prebolelosti, cepljenju oz. testiranju. Prav tako iz ...

Kamniško-Savinjske Alpe (photo: ARO) Kamniško-Savinjske Alpe (photo: ARO)

PCT ključ do uspeha, cepivo pa rešitev!

Poletje je v teh dneh nekoliko podaljšalo svoj rok trajanja in to se je ob koncih tedna poznalo tudi v naravi. Številni so zavili na morje, ob jezera, veliko se jih je odpravilo tudi v hribe. K ...