Katja Cankar o Zoisovih štipendijah in študiju v tujini

Svetovalnica | 09.09.2021, 15:25 Mirjam Judež

V Svetovalnici so nekaj koristnih in pomembnih informacij dobili dijaki in študenti. Posvetili smo jo namreč štipendijam različnih vrst. V našem studiu smo gostili Katjo Cankar iz Oddelka za štipendije in programe Ad futura na Javnem štipendijskem skladu. Pogovor je vodila Tanja Dominko.

V času epidemije nekatere prilagoditve za štipendiste

»Epidemija ni vplivala na štipendijsko politiko, so bile pa z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije omogočene nekatere prilagoditve. Štipendisti so imeli možnost v tem letu koristiti dodatno leto mirovanja, če niso zaključili programa. Če morajo vračati štipendijo iz kateregakoli razloga, so imeli za eno leto podaljšano obdobje vračanja. Največji vpliv je imela korona na spremembo pogojev glede upoštevanja izjemnih dosežkov za Zoisovo štipendijo. Vsi vlagatelji, ki so se lani vpisali v 1. letnik srednje šole, so lahko kandidirali z dosežki 7. in 8. razreda, 9. razred pa se jim ni upošteval. Tudi letos ostaja ta prilagoditev, da se dosežki študijskega leta 2019/20 ne upoštevajo, dosežki lanskega leta pa, ker je večina tekmovanj bila izvedena. V času razglašene epidemije so imeli možnost oddati vlogo po e-pošti. Letos te možnosti ni več.«

Zoisova štipendija

»Zoisova štipendija dijake in študente spodbuja k doseganju izjemnih dosežkov in s tem k ustvarjanju dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja in tudi umetnosti. Štipendije so dodatne spodbude dijakom, študentom, ki jim bodo izobraževanje olajšale, skoraj praviloma pa ne bodo krile vseh življenjskih stroškov, ki jih ima nekdo z izobraževanjem. Pri prehodu iz osnovne šole v srednjo šolo mora biti povprečna ocena vsaj 4,7, v času srednje šole morajo imeti dijaki povprečno oceno vsaj 4,1. Študenti, ki se vpisujejo v 1. letnike, pa morajo imeti med izobraževanjem povprečno oceno vsaj 8,5.«

Višja ocena »pomaga« le, ko na novo zaprosiš za štipendijo

»Vsako leto se vloge, ki na novo prispejo za pridobitev štipendije, pregledajo, izračuna se povprečna ocena, točkujejo se izjemni dosežki in sredstva se razdelijo po porabi. Takrat višja povprečna ocena lahko pomaga. Za nadaljnje prejemanje pa moraš imeti višjo povprečno oceno zgolj kot pogoj za nadaljnje prejemanje štipendije.«

Lani na sklad prejeli 3.500 vlog

»Med epidemijo je bila višina sredstev za štipendije povečana s 3 mio letno na 3,5 mio. Na sklad prejmemo približno 3.500 vlog, polovico to štipendijo tudi pridobi. Tako je bilo lani, ko so bili pogoji nekoliko drugačni. Lani so dobili vsi, razen ti, ki prihajajo z osnovne na srednjo šolo, ko so dejansko imeli rangiranje, dobili štipendijo že ob izpolnjevanju osnovnih pogojev: izjemni dosežek in povprečna ocena. Pomembna je pravočasno oddana vloga in dosežki. Žal se že nekaj let športni dosežki ne upoštevajo več med izjemne dosežke. Če nekdo zaprosi še za kakšen dodatek za bivanje, za posebne potrebe, potem v vsakem primeru prejme poziv, če vloga ni popolna.«

Za dijake je rok za oddajo vloge za štipendijo 17. september, za študente pa 8. oktober.

Kdo lahko dobi Zoisovo štipendijo?

»Zakon o štipendiranju določa, da lahko štipendijo pridobijo upravičenci, ki so pred 22. letom prvič vpisani v redni program nižjega poklicnega, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja ali pa študentje, ki so pred dopolnjenim 27. letom prvič vpisani v program višjega ali visokošolsksega izobraževanja 1. ali 2. stopnje. 22 let je meja za dijake, 27 pa za študente. Osnovna višina mesečne štipendije za dijake je 122,88 €, za študente pa 143,36 €. Za izobraževanje v tujini je Zoisova štipendija še enkrat višja. Štipendije za študij ob delu niso predvidene.«

Študij v tujini

»Vsako leto zadnje dni v decembru objavimo razpis štipendij Ad futura za študij v tujini. Rok za oddajo dokumentacije pa je največkrat aprila. Do takrat morajo oddati vlogo vsi, ki bodo kadarkoli v tistem koledarskem letu začeli s študijem v tujini. Najbolj pomembno je (kot pri Zoisovi štipendiji), da je vloga oddana do roka. Skoraj 90 % vlog je takrat še nepopolnih, ker kandidati še vzporedno peljejo postopek prijave na samo izobraževalno ustanovo v tujini, čakajo še povratne informacije, se še odločajo, na katero ustanovo bodo sploh šli. Mi rabimo prijave, da sploh lahko začnemo obravnavo vlog, potem pa jih kandidati tekom celotnega poletja dopolnjujejo. Ad futura točkuje tudi delovne izkušnje, ki jih je dijak/študent pridobil: študentsko delo, praksa, prostovoljstvo. Tu se lahko nekoliko bolj upošteva kandidatov angažma. Vsem, ki se odločajo za študij v tujini, svetujem, da začnejo zgodaj. Dijaki naj o študiju v tujini začnejo razmišljati v 3. letniku. Že sama širina, polje možnosti je tako ogromno, kam vse lahko grejo, da je dobro, da si vzamejo veliko časa za raziskovanje in najdejo prave možnosti za njih.«

Kaj vse je treba pretehtati pred študijem v tujini?

»Vsak naj si najprej odgovori, kam bi sploh šel, v katero državo, zakaj tja, kaj si od tega študija želi, naj pregleda, kaj vse je na voljo. Na spletnih straneh institucij programov (svetujemo iskalnike po državah npr. v Avstriji) so vsi možni programi, ki so na voljo. Naj se obrnejo na šolsko svetovalno službo, na nas, sejmi so lahko zelo informativni. 21. septembra bo organiziran že tradicionalni sejem ameriških izobraževalnih ustanov za vse, ki razmišljajo o Ameriki ali nasploh v tujini. To je odlična priložnost za vse, ki želijo stopiti v kontakt s predstavniki šol in jih dejansko povprašati, kakšne so možnosti izobraževanja, če je možno pridobiti kakšno štipendijo … Vse informacije dobijo tudi na naši spletni strani. Dobro je vedeti, kakšen je tam izobraževalni sistem, preveriti akreditacijo programa in ustanove, načine poučevanja, nenazadnje kakšno podnebje je tam. Nekdo, ki ima zelo rad poletje in bo prišel nekam, kjer je vlažno, mrzlo, bo 3, 4 leta malo nesrečen že samo zaradi vremena. So programi, ki nudijo možnost enega leta dela v industriji med samim študijem. Možnosti je res ogromno.«

Ni treba biti bogat, da lahko študiraš v tujini

»Višina štipendije za študij v tujini se razlikuje od države do države. Mi pokrijemo študentom letno šolnino, če jo morajo plačati, v višini do 15.000 €, potem pa lahko dobijo še mesečno štipendijo v višini 750 €, 900 € ali 1.250 € mesečno za življenjske stroške, odvisno od tega, kje se nekdo izobražuje. Tudi brez naše štipendije je možno študirati v tujini, kar zahteva nekoliko več načrtovanja vnaprej, mogoče izbrati državo, ki nudi možnost študija brez plačila šolnine (veliko evropskih držav je takih) državo, kjer je šolnina nižja ali kjer so življenjski stroški nekoliko nižji. Če obstaja želja po tej izkušnji, se zagotovo najde pot. Magistrski študiji trajajo leto ali dve, dodiplomski pa različno: tri ali štiri.«

Ad futura letos praznuje 20 let podeljevanja štipendij. Tedensko objavljamo video posnetke štipendistov, ki delijo svoje izkušnje izobraževanja v tujini in so zelo navdihujoče. Štipendist je s pomočjo naše štipendije študiral vinarstvo na zasebni vinarski univerzi v Franciji, tam spoznal ženo, vrnila sta se v Slovenijo, prinesla znanje in v okviru družinskega podjetja sta proizvedla prvo čokoladno vino v Sloveniji, ki je zares odlično.

Štipendije za deficitarne poklice

»Štipendijo se lahko pridobi za širok nabor deficitarnih poklicev. Objavljeni so tukaj. To je aktualno za vse osnovnošolce, ki razmišljate o vpisu na srednjo šolo. Če boste izbrali enega od teh poklicev in ste v prvem letniku srednje šole, oddajte vlogo do 24. septembra. To je štipendija samo za 1. letnik, ker želijo z njo spodbuditi vpis na te programe, ki imajo premalo vpisa. Teh poklicev na trgu dela primanjkuje. Štipendija je 102,40 € mesečno. Za deficitarne štipendije je na voljo sredstev za tisoč štipendij. Če je prijav več, kot je na voljo sredstev, se dodeli štipendija tistim z najboljšo povprečno oceno, sicer ocena ni pomembna, treba je le redno izpolnjevati svoje šolske obveznosti.«

Zakon omogoča leto mirovanja, če se karkoli zalomi, v težjih okoliščinah pa tudi več. Če karkoli ne gre, kot bi moralo, naj se študentje čim prej javijo, nam pišejo, predložijo dokazila, da pravočasno iščemo ustrezne možnosti za naprej.