Je cepljenje po pojavu delta različice koronavirusa smiselno?

Svetovalnica | 07.09.2021, 12:42 Mirjam Judež

V Svetovalnici je bila z nami virologinja Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Kaj znanost že ve o koronavirusu, kako se delta različica razlikuje od prejšnjih verzij, kako močno je prisotna v Sloveniji in svetu? Pogovor je vodila Tanja Dominko.

Kaj smo se v letu in pol naučili o koronavirusu?

»Koronarivurse poznamo kot sezonske koronaviruse, ki povzročajo običajne prehlade pozimi. Poznamo SARS-CoV-1, ki je leta 2002 v Aziji povzročil hud izbruh. MERS-CoV še danes kroži na Bližnjem vzhodu. Vso znanje, ki se je v letu in pol nabiralo o SARS-CoV-2, omogoča, da ga že veliko bolje poznamo od prej. Strokovnjaki so imeli obsežno ekspedicijo na Kitajsko, kjer so skušali ugotoviti natančen izvor virusa. To jim zaenkrat v popolnosti še ni uspelo, a po sestavi virusa, po njegovem genomu, je še vedno najbolj verjetna teorija ta, da originalno virus izvira iz netopirja in se je na ljudi prenesel preko kakšne druge živali. To ni nič nenavadnega. To smo pri virusih že videli.«

Pri različnih boleznih in pri starejših ljudeh imunski sistem nekoliko slabše deluje, zato je tudi odgovor na cepivo nekoliko slabši. Predvsem pri starejših je imunost, reagiranje na cepivo slabše, imunost je nekoliko nižja, po daljšem času tudi upade. Pri zdravih posameznikih, ki dobro reagirajo na cepivo, bo imunost trajala verjetno dlje kot 6 mesecev, pri starejših nekoliko krajši čas, a nek del imunosti ostane. Ni res, da po pol leta ne bi bili več imuni, ampak smo nekoliko manj.

Zakaj je novi koronavirus tako usoden?

»SARS-CoV-2 je bil zelo hud virus, imel je veliko večjo smrtnost kot novi koronavirus, ki ga vidimo zdaj. Imel pa je slabšo prenosljivost med ljudmi, to je njegovo širjenje ustavilo. Novi koronavirus in novejše različice, sploh delta različica, imajo lastnost, da se izjemno uspešno prenašajo med ljudmi. Delta se prenaša še enkrat hitreje kot različica alfa in dvakrat hitreje, kot se je originalna različica iz Vuhana. Ko smo v Slovenijo dobili različico alfa, je bilo potrebno 8 tednov, da je alfa prevladala nad prejšnjimi. Ko smo dobili delto, se je to zgodilo v štirih tednih. Je zelo dobro prenosljiva, to je ena najpomembnejših lastnosti te nove različice.«

Kako se prenaša?

»Na začetku je bilo mišljeno, da gre predvsem za kapljične prenose. Danes vemo, da gre tudi za prenos z aeorosolom, z zelo zelo drobnimi kapljicami, ki dolgo lebdijo v zraku. V nekem prostoru, kjer se druži več ljudi, ni nujno, da kapljica od nekoga, ki govori, pade na naša dihala, ampak lahko drobne drobne kapljice tudi vdihnemo in možnost okužbe je večja. Zato je pomembno, da prostore zračimo, vzdržujemo medsebojno razdaljo, nosimo maske. To so nujni ukrepi, ki zmanjšajo možnost prenosa.«

Za hospitalizirane bolnike imamo podatke od 23. do 26. avgusta: med novimi okuženimi je bilo 80,4 % necepljenih. Slabih 20 % ljudi v bolnišnici je bilo cepljenih. Še vedno obstaja velika korist cepljenja.

Zakaj virus tako hitro mutira, se spreminja?

»Značilnost virusov je, da se hitro spreminjajo, hitro mutirajo. Pri vsakem razmnoževanju virusov bakterij, rastlin, živali in tudi ljudi se mora prepisati dedni zapis. Pri prepisovanju prihaja do napak. Višji organizmi (rastline, živali, ljudje) imamo mehanizme, ki te napake sproti odpravljajo, virusi pa teh mehanizmov nimajo in napake se v prepisu prenesejo v novo namnožene viruse. Te mutacije se lahko izkažejo za virus kot koristne, mu dajejo neko prednost, da se boljše prenaša, lahko pa so zanj neugodne in takšni virusi propadejo. Ker se jih namnoži veliko, je velika verjetnost, da bo nekaj takih, ki bodo uspešne. V primeru pandemije, ko med gostitelji kroži veliko virusov, ko je veliko ljudi okuženih in virus prenašajo naprej, je veliko prepisovanja, veliko je možnosti za mutacije, zato je tudi možnost, da dobimo novo različico, še večja. In to se je tudi zgodilo.«

Virus se »prime« tudi cepljenih, a ti bodo le redko potrebovali bolnišnično oskrbo

»Po zadnjih podatkih imamo v Sloveniji med vsemi novimi okužbami kar 99,4 % delta različice, zato je to smiselno vprašalne. Delta je tudi strukturno različna od ostalih, zato so cepiva manj učinkovita. A študije so pokazale, da cepljeni ljudje obolevajo z blažjimi oblikami bolezni ali sploh ne obolijo. Kar v 96 % cepljenje pomeni zaščito pred tem, da bi imeli hudo obliko ali da bi potrebovali bolnišnično oskrbo. Podatki za konec avgusta so, da je v Sloveniji v bolnišnici kar 82 % necepljenih. Tudi, če bodo cepljeni zboleli, bodo zboleli za blažjo obliko. Korist cepljenja še vedno obstaja.«

100 % zanesljivosti ni ne pri testiranih, ne pri cepljenih in prebolevnikih. Posebej pri različici delta se razmišlja o tem, da bi se za vstop na določene prireditve, v zdravstveni sistem, v domove ostarelih, testiralo tudi ljudi, ki so cepljeni.

Cepljenje otrok

»Dotaknila bi se dvoma o cepljenju otrok, mlajše populacije. Preden se stroka odloči za cepljenje mlajše populacije, so narejene temeljite klinične študije, da se ve, da je cepljenje varno. Če bi se želeli znebiti dela populacije, kar kroži po socialnih omrežjih in nezanesljivih kanalih, cepiv sploh ne bi izdelovali. Če ne bi bilo drugih cepljenj, ki jih poznamo skozi zgodovino (proti ošpicam se cepimo več kot 50 let, proti otroški paralizi …), bi nas bilo na svetu bistveno manj. Vsa ta cepljenja so povzročila, da je na svetu več ljudi, ker nas manj umre zaradi otroških bolezni. Teorija, da bi nas s cepljenjem želeli spraviti s tega sveta, ne bo držala.«

Razvoj cepiva proti novemu koronavirusu ni šel od začetka

»Včasih se zdi ljudem, da je bilo cepivo razvito prehitro, da zato ni varno, a ta razvoj ni šel iz nič. Te tehnologije mRNK in vektorskih cepiv so bile razvite že za SARS-CoV-1 in MERS-CoV, a ne do konca. Vse to so že preizkušali in če bi šel razvoj po naravni poti (znanost je financirana iz raznih projektov, programov), bi to trajalo mnogo dlje. Ko se je pokazalo, kako nevaren je novi koronavirus in kako hitro se širi, so ZDA, Evropa, Rusija, Kitajska in druge države namenile res velika sredstva in omogočila hiter razvoj cepiva. Povezale so znanstvenike, znanstvene inštitucije, vpregle proizvajalce cepiv in zato smo cepivo dobili tako hitro. To je res velik dosežek znanosti, ki kaže, da če stopimo skupaj, če namenimo sredstva, lahko hitro pridemo do nečesa zelo uporabnega. Razne raziskave ves čas potekajo in zelo pomembno je, da imamo znanje na voljo takrat, ko ga potrebujemo, tako ga lahko hitro uporabimo in zaženemo naprej.«

Naša dejanja vplivajo na celotno družbo. Cepljenje ne koristi le posamezniku, ki ga zaščiti pred (hujšim) obolenjem, ščiti nas tudi pred tem, da se ne bi prehitro napolnile zdravstvene kapacitete, ki jih imamo. Prezasedene bolnišnice ovirajo zdravljenje drugih bolezni, zato moramo razmišljati širše. Cepivo omogoča tudi normalen potek življenja, delovanja šol, vrtcev, delovnih okolij, obiskovanje prireditev … Vse to, če bi dosegli dovolj visoko precepljenost.

Kako hitro znanost odgovarja na nove različice virusa? Se tudi cepivo prilagaja?

»Zaenkrat še vedno uporabljamo cepivo, ki smo ga na začetku, razvijajo pa se nova cepiva, ki bi bila bolj podobna novim različicam, ki krožijo sedaj. Kot pri gripi je tudi tu tekma s časom. Skušamo narediti najboljše možno cepivo. Tokrat gre za hitro spremenljiv virus. Če gre za bolj stabilen virus in tudi drugače vpliva na imunski sistem, je izdelava stabilnega cepiva, ki dolgo traja, lažja. Ko pa so virusi tako spremenljivi, je ves čas tekma s časom. Mislim, da nam bo s sodobnimi tehnologijami lahko kmalu uspelo narediti novo varianto cepiva.«