Slavi Košir
Miha Močnik
Petra Stopar
Mitja Okorn, režiser in scenarist (foto: Izidor Šček )
Mitja Okorn, režiser in scenarist | (foto: Izidor Šček )

Na slovenskih televizijah dokumentarni film Covid-19 Mitje Okorna

24.09.2021, 13:16 Alen Salihović

Na različnih televizijskih kanalih si bo mogoče ta koned tedna ogledali dokumentarni film o bolezni covid-19 režiserja Mitje Okorna. V filmu so prikazane osebne izpovedi znanih in manj znanih obrazov, ki govorijo o težki preizkušnji in posledicah po preboleli koronavirusni bolezni.

Režiser svetovnega formata Okorn, ki je letos navdušil tudi s filmsko upodobitvijo Zdravljice na državni proslavi ob 30. obletnici slovenske državnosti in zaznamovanju prevzema predsedovanja Slovenije Svetu EU tokrat prihaja na slovenske televizijske programe s filmom covid-19. V pogovoru za Revijo Marija, ki jo izdaja Romarski urad Brezje je med drugim dejal, da je pandemija za vse nas preizkušnja: »Tudi sam sem na začetku, tako kot mnogi, dvomil v nevarnost tega virusa. Govoril sem, da je to samo malo močnejša gripa. Poleg tega sem bil proti zapiranjem oziroma »lockdownom«. In tako sem posledično, tako kot mnogi, tudi sam podlegel prerekanjem na spletu. Dokler nisem v nekem trenutku spoznal, da je to popolnoma brez veze, ker nihče v resnici ne ve, kaj se res dogaja. Šele čez nekaj let bomo v celoti lahko vedeli, kaj je res bilo.«

Nadaljeval je, da je s časom spoznal, da pri okužbi z novim koronavirusom ne gre za navadno gripo, še posebej ob sodelovanju pri akciji »Cepimo se«, ko je delal raziskave in se pogovarjal z ljudmi, ki jih je ta bolezen resnično prizadela. Najbolj se v filmu osredotoča na tiste prizadete, ki imajo logotrajni covid. »Najbolj se osredotočamo na tiste prizadete, ki imajo dolgoročno covid bolezen, po angleško se tem ljudem reče »long haulers«. Gre za mlade, zdrave ljudi, ki so okužbo dobro preboleli, vendar se je kasneje pokazalo veliko stranskih učinkov, ki nekaterim še danes, več mesecev po prebolelem virusu, onemogočajo normalno življenje. Govorimo o kronični utrujenosti, motnjah pri koncentraciji, odpadanju las, aritmiji, itd... In potem vidiš, da to vendarle ni šala. In ker nimajo vsi take možnosti, kot sem jo imel jaz, da se srečajo s temi ljudmi, je čisto logično, da nekateri v nevarnost tega virusa preprosto ne verjamejo. In zato je pomembno, da se s takimi ljudmi, ki mislijo drugače kot mi, pogovarjamo strpno, da jih ne žalimo in da jih poskušamo prepričati na pozitiven in nenasilen način. Težava je, da se ljudje veliko prehitro začnejo prepirati, žaliti v smislu, samo moje je prav. Sam sem poskušal tudi slediti svojemu življenjskemu pravilu, da se vse zgodi z razlogom in da je vse za nekaj dobro in poskušal v tem virusu in tej pandemiji najti tudi nekaj pozitivnega.«

Sporočilo Urada vlade za komuniciranje

Svetovno znanega režiserja Mitjo Okorna smo povabili k sodelovanju v okviru kampanje s sloganom »Nalezimo se dobrih navad – cepimo se«. Okorn odstira osebne zgodbe posameznikov, ki so preboleli covid 19 in še vedno čutijo posledice dolgotrajne bolezni. Morda bi bila lahko katera izmed teh zgodb tudi vaša ali pa zgodba vaših staršev, sorodnikov, znancev, prodajalca sadja v soseski ali mimoidočega na cesti. Čeprav številke zelo zgovorno kažejo, da gorijo vsi rdeči alarmi, pa se posameznika velikokrat ne dotaknejo, dokler ni sam soočen z boleznijo, morda celo s hudim potekom in dolgim zdravljenjem. Zato želimo, da bi se gledalci skozi resnične zgodbe posameznikov seznanili s posledicami prebolevanja covida ter da bi jih na ta način spodbudili k razmisleku o lastnem vedenju in ravnanju.

Okorna smo k dokumentarcu povabili predvsem zaradi njegovih izkušenj in filma Leto življenja, v katerem je zajeto soočenje z boleznijo raka na izjemno emocionalen način. Film nobenega gledalca ne pusti ravnodušnega in prav to želimo doseči tudi s predvajanjem njegovega novega kratkega dokumentarnega filma. Da je lahko povedal njihove zgodbe, pa je moral Okorn najprej prepričati sebe. »Preden sem se odločil za sodelovanje, sem se moral o bolezni in njenih posledicah prepričati sam in ugotoviti, ali je cepljenje sploh dobra ideja, pametna izbira. Zato sem želel dobiti informacije iz prve roke, se pogovoriti s prebolevniki, njihovimi najbližjimi in zdravstvenim osebjem, ki je za njih skrbelo. To so njihove zgodbe,« pravi režiser. Znani in manj znani obrazi ne bodo nikogar pustili ravnodušnega, vsak pa bo njihove pripovedi doživljal po svoje.

Mitja Okorn je v pogovoru za Revijo Marija še dejal, da ljudje življenje najbolj cenijo po katastrofah. »Po drugi svetovni vojni so bili najbolj veseli, da so živi in zdravi, da so živi in zdravi njihovi bližnji, da imajo streho nad glavo in hrano. Danes pa smo vsi razvajeni in nismo veseli, če nimamo dveh telefonov, treh avtomobilov... Pač smo malo razvajeni, ker imamo vsega v izobilju in nam je dolgčas. Edino, kar nas iz tega dolgčasa prebudi je to, da se med seboj prepiramo. Upam, da se bodo ljudje po pandemiji počutili, kot da smo izšli iz neke male svetovne vojne in da bodo cenili to, da lahko športajo, gredo na koncert, veselico... in bodo bolj cenili življenje in zdravje in bodo zaradi tega tudi manj razvajeni oziroma nasilni.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Srečanje škofa Sajeta z vojaškim in policijskim vikariatom (photo: Škofija Novo mesto) Srečanje škofa Sajeta z vojaškim in policijskim vikariatom (photo: Škofija Novo mesto)

Novi škof Saje na obiskih

Novomeški škof Andrej Saje po škofovskem posvečenju, ki je bilo dober mesec nazaj, obiskuje lokalne oblasti, ustanove in druge organizacije. Tako se je te dni mudil pri novomeškemu županu, na ...

Lastnoročno podpisano pismo papeža Frančiška (photo: nadškofija Maribor) Lastnoročno podpisano pismo papeža Frančiška (photo: nadškofija Maribor)

Otroci v Malečniku pisali papežu. On pa njim nazaj.

Papež Frančišek je otrokom v Malečniku poslal osebno pismo, ki ga je tudi sam podpisal. Po besedah župnijskega upravitelja župnije Sebastijana Valentana gre za znamenje posebne papeževe ...