Zlorabe | (foto: Pixabay)
Lobiji so gojišče vseh vrst zlorab
Slovenija | 19.09.2021, 10:10 Marjana Debevec
V Varšávi se bo popoldne začelo regionalno srečanje o zaščiti mladoletnih v Cerkvi za Srednjo in Vzhodno Evropo. Iz Slovenije se ga bodo udeležili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, murskosoboški škof Peter Štumpf, s. Magda Burger in terapevtka Špela Tušek.
Papež Frančišek nas zavezuje, da na tem področju ni več nobenega popuščanja, je za naš radio poudaril škof Peter Štumpf. Na njegovo pobudo so bile narejene tudi konkretne smernice, kako se s to težko problematiko soočati in jo predvsem preprečevati.
»Srečanje v Varšavi tako ne bo na nekem začetku v smislu nepoznavanja te problematike, ampak bo predvsem podelitev spoznanj, izkušenj, najbrž pa tudi bolečine in trpljenja, in pa seveda iskanja nadaljnjih poti, na katerih moramo biti še bolj učinkoviti pri soočanju s to problematiko. Iz programa je vidno, da bo tridnevno delo zelo intenzivno.« Že danes popoldne jih bo preko video povezave nagovoril papež Frančišek.
Da bi se Cerkev še bolj uspešno soočila s tem zločinom, so po besedah škofa Štumpfa potrebni sočutje, resnicoljubnost in pogum. »Samo svobodna in ne lobijska Cerkev se lahko primerno odziva na zločinskost spolnih zlorab. Vemo, da so lobiji gojišče vseh vrst zlorab, tudi spolnih. In tukaj nas še čaka trnjeva in mukotrpna pot. Vendar drugače ne gre. In Kristusova Cerkev mora hoditi po trnovi poti boja proti zlorabam, če ne, ni Kristusova Cerkev,« je za naš radio še poudaril murskosoboški škof.
Kaj pričakujete od srečanja v Varšavi? Kako bo sestavljeno?
Cerkev je na področju soočanja z zločinskimi dejanji spolnih zlorab naredila že kar veliko korakov in jih še mora narediti. Vidimo, da se skoraj vsak dan kje po svetu odkrijejo številni novi primeri zlorab. Pri tem smo seveda škofje tisti prvi odgovorni, da pristopimo k reševanju te zločinskosti in papež Frančišek nas zavezuje, da na tem področju ni več nobenega mencanja in popuščanja. Tukaj je papež Frančišek napravil odločilne poteze tako glede škofov, ki nosijo bremena neodgovornih zamolčevanj, popuščanj ali pa celo ravnanj. Seveda so prav na njegovo pobudo bile napravljene tudi konkretne smernice in navodila, kako se s to težko problematiko soočati in jo predvsem preprečevati.
Srečanje v Varšavi tako ne bo na nekem začetku v smislu nepoznavanja te problematike, ampak bo predvsem podelitev spoznanj, izkušenj, najbrž pa tudi bolečine in trpljenja, in pa seveda iskanja nadaljnjih poti, na katerih moramo biti še bolj učinkoviti pri soočanju s to problematiko. Iz programa je vidno, da bo tridnevno delo zelo intenzivno. Že v nedeljo nas bo takoj na začetku tega srečanje po videu pozdravi sveti oče Frančišek. Na srečanju bo spregovoril tudi p. Zolner, potem znani češki duhovnik in filozof Tomas Halik (pri nas ga poznamo po knjigi Spovednikova noč), pa kardinal O'Malley, in še drugi eksperti s področja te tematike. Ob tem bodo delovna srečanja po jezikovnih skupinah, izpovedi izkušenj in iskanje reševanja te problematike. Skratka delavno, napeto, naporno in upam, da potem koristno za posamezne krajevne Cerkve.
Sodelovale bodo države Vzhodne in Srednje Evrope. Kaj imajo skupnega na področju spolnih zlorab mladoletnih? Skozi kakšne faze so šle?
Te Cerkve so desetletja živele pod komunizmom, ki se z zločinskostjo spolnih zlorab ni ukvarjal, ker je v bistvu tudi sam to gojil. Koliko zlorab je bilo v času komunizma, predvsem med privilegiranci, najbrž ne bomo nikoli izvedeli, ker so za seboj počistili tudi sledi na tem področju. Komunisti so v mnogih primerih duhovnikov, ki so imeli na sebi breme teh zlorab, uporabljal te zlorabe kot grožnjo proti njim za škandale, v primeru da ne bodo sodelovali s komunističnimi tajnimi policijami. Veliko duhovnikov, ki so bili sodelavci teh policij, je na sebi nosilo breme zlorab. In zato se sedaj v tem času te Cerkve soočajo z množičnimi odkritji zlorab, ki so bile prej prikrite. Seveda je to soočanje boleče, vendar pa je nujno. Predvsem poljski in češki škofje tukaj delajo zelo odločilne poteze, kar je vzpodbudno za celotno Cerkev. Spomnim se izjave praškega kardinala Dominika Duka, ki je dejal, da Cerkev na Češkem in državne institucije na tem področju zelo dobro sodelujejo.
Zakaj je pomembno, da se o tej rani Cerkve in družbi pogovarjate tudi skupaj z laiki? Kdo vse bo sodeloval iz Slovenije?
Zato, ker laiki pomenijo prisotnost sveta v Cerkvi in so tudi sami glede zlorab najbolj izpostavljeni in zato tudi prizadeti. Laiki v Cerkvi niso zgolj sodelavci, temveč so v mnogih rečeh protagonisti, tudi na področju odkrivanja spolnih zlorab. Danes posebej so laiki glas, ki Cerkvi prebuja vest o njeni pravičnosti, dolžnosti do spreobrnjenja in etičnega ravnanja v vseh pogledih. Srečanja v Varšavi se bo udeležil predsednik SŠK in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, kot predstavnica redovnikov in redovnic s. Magda Burger, psihoterapevtka Špela Strniša Tušek in jaz.
Papež večkrat poudarja ničelno toleranco do tega zločina. Žal se v Cerkvi včasih še vedno zdi, da je treba braniti ustanovo. Kako vi gledate na to?
Ja, še zmeraj nas zanese v to smer. Ta težava je prisotna tako med nami škofi kot duhovniki in tudi vernimi laiki. Ne moremo in ne moremo se tega problema lotiti bolj odločno in smelo. Še vedno se sliši: Ja, pa kaj takega je storil, da sedaj tako z njim ravnajo? Pa vsi vemo, kaj je storil, pa molčimo, prikrivamo ali celo zagovarjamo in še zmeraj delamo žrtve za krivce, krivce pa za žrtve.
Tudi nemalo vernikov še zmeraj prikriva zlorabe in jih bo prikrivala – tako pri sebi, kot pri drugih, pri tem pa ščitijo duhovnika, ki je zlorabljal in mu dajejo moralno zavetje. Z ene strani je lahko takšno ravnanje strah pred javno zaznamovanostjo in medijskim linčem, v nemalo primerih pa tudi moralne skvarjenosti. Čeprav tudi Cerkev v Sloveniji dela korake napredka, vendar jih bo morala delati še bolj odločno.
Papež se tudi sam osebno srečuje z žrtvami zlorab. Zakaj je pomemben ta osebni stik z njimi in kaj bi naša krajevna Cerkev lahko storila v to smer?
Iz svoje osebne izkušnje lahko rečem, da je pogovor škofa z žrtvami kot balzama za njihovo ranjeno dušo. Če škof sprejme žrtve na pogovor, s tem naredi ogromno. Počasi jim vrača dostojanstvo. Škof je za žrtve kot zdravnik za bolne. Poslušanje v obeh primerih že pomeni pričetek zdravljenja ran, ki so nastale. Žrtev tako počasi pridobiva zaupanje vase, ker vidi, da je vredna biti človek, ker jo je sprejel škof in jo poslušal. In papež Frančišek je tukaj preroški. Žrtve bi lahko napotil h kakšnemu kurijskemu kardinalu, da jih posluša, toda ne – sprejme jih papež in posluša. Nobene žrtve škof ne sme prepusti generalnemu ali zgolj sodnemu vikarju. V tej vlogi pastirja je škof nenadomestljiv in ima pred Bogom in Cerkvijo zelo veliko odgovornost.
Kaj bi lahko po vašem mnenju Cerkev storila, da bi se s to rano bolje soočila in tako postala tudi vzor za družbo nasploh, kjer vemo, da je tega še veliko več?
Gre za tri reči: sočutje, resnicoljubnost in pogum. To troje skupaj pa pomeni pravičnost. Kdor ni sočuten, ni človeški. Kdor ni resnicoljuben, je lažnik. Kdor ni pogumen, je strahopeten. Tukaj ni dvojnosti ali ležernosti. Cerkev se bo morala še bolj navzeti sočutja kot tiste kvalitete, ki ji daje značaj matere. Cerkev pa mora biti tudi očetovska. Oče je v družini steber resnice. Ni dovolj, da Cerkev zgolj preučuje in oznanja resnico, temveč jo mora živeti in ohranjati kot punčico svojega očesa. Resnica Cerkev osvobaja od mnogih vsiljenih interesov, ki se tolikokrat prikazujejo kot dobronamerni in celo nujni. Kdor pa živi od interesov, ne more biti pogumen. Stalno je v strahu, da ga nekaj bremeni in zato ni svoboden.
Na kratko rečeno: Samo svobodna in ne lobijska Cerkev se lahko primerno odziva na zločinskost spolnih zlorab. Vemo, da so lobiji gojišče vseh vrst zlorab, tudi spolnih. In tukaj nas še čaka trnjeva in mukotrpna pot. Vendar drugače ne gre. In Kristusova Cerkev mora hoditi po trnovi poti boja proti zlorabam, če ne, ni Kristusova Cerkev.
