Prvič v vrtcu: »Če otrok ne joka, to še ne pomeni, da ni v stiski.«

Svetovalnica | 24.08.2021, 12:28 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo govorili o uvajanju v vrtec. S septembrom bodo mnogi malčki prvič prestopili prag vrtca. Kako pripraviti sebe in malčka na ta korak? V našem studiu je bila vzgojiteljica Petra Sojar iz Vrtca Dobrega pastirja: »Prisotna je pozitivna trema, z veseljem pričakujemo nove otroke, se jih veselimo. Vzgojiteljice se trudimo, da bi pripravile čimbolj varno in ljubeče okolje za otroke in za starše, da bi se oboji v vrtcu dobro počutili.« Pogovor je vodila Tanja Dominko.

Proces uvajanja v vrtcu Dobrega pastirja traja načeloma en teden

»Za uvajanje imamo v vrtcu namenjen načeloma en teden, se pa skušamo vzgojiteljice prilagoditi vsakemu otroku posebej. Nekateri se zelo hitro navadijo na nove razmere, drugi rabijo več časa. Poslušamo starše, otroka in se prilagodimo. Prva dva dni so starši prisotni kratek čas, potem pa se njihova odsotnost podaljšuje. Četrti dan pridejo že sami na zajtrk in odidejo pred počitkom, v petek nekateri že preživijo cel dan v vrtcu in po počitku pokličemo starše, da jih prevzamejo. Nekateri otroci na začetku niti ne kažejo kakšne stiske in to šele čez čas »pride za njimi«.«

V vrtec naj prihajajo zdravi otroci in starši

»Če slučajno obstaja kak simptom, ki bi kazal na covid, naj starši uvajanje raje zamaknejo in pridejo, ko so res zdravi. Vzgojiteljice nismo pediatri in splošni zdravniki, da bi ugotavljale, kdo je bolan in kdo ne. Naša prva skrb je, da imajo otroci lepo in prijetno izkušnjo z uvajanjem. Majhni otroci so večino leta prehlajeni, smrkavi, kašljajo in vzgojiteljicam je včasih težko oceniti, ali otroka sprejeti ali ne. Prosimo starše, da če se otrok slabo počuti ali je močno prehlajen, naj ga imajo kak dan še doma, kjer prehladi hitreje izzvenijo, kot v vrtcu.«

Če imajo starši simptome covida, naj otroci ne hodijo v vrtec, dokler niso znani rezultati testiranja. So primeri, ko grejo starši na test in vseeno pripeljejo otroka v vrtec. Če so okuženi, je potencialna možnost, da je otrok že prenesel okužbo v skupino. V teh časih dodatna previdnost ni odveč.

Pred vstopom v vrtec individualni pogovor s starši

»Vsakega starša povabimo na individualni razgovor, na katerem ima priložnost predstaviti svojega otroka. Zanima nas, koliko je otrok samostojen, če lahko že sam jé, hodi, kakšne so njegove navade za spanje. Nekateri otroci imajo že od doma podoben ritem kot ga imamo v vrtcu. Vprašamo jih, če uporabljajo pralne ali navadne pleničke, če so kakšne druge posebnosti, diete, s čim se otrok rad zamoti, kaj ga potolaži. Želimo čim bolje spoznati otroka, da ko pride v stisko, da mu lažje pomagamo. Nekateri otroci zelo radi poslušajo glasbo, plešejo. Lani, ko sem jaz uvajala male otroke, smo veliko preplesali.«

Otroški jok v prvih dneh uvajanja

»Pred vstopom v vrtec staršem povem, da je najbolje, da so oni pomirjeni z odločitvijo, da gre otrok v vrtec. Za otroka je to v vsakem primeru stresno obdobje, če čuti ob svoji stiski še stisko starša, je pa še toliko težje. Otroci čutijo, da smo starši nervozni, negotovi. Najlažje bo, če se starši sami prej psihično pripravijo, da bo to obdobje malo težje, da bo otrok jokal, bo bolj razdražljiv, da je treba le »zdržati«, da gre to mimo. Nekateri ob tej stiski odnehajo, nekaj časa ne hodijo, potem pa spet, kar je še slabše, ker se to uvajanje zavleče na mesec, dva, to pa je za otroka še težje.«

Če otrok prve dni v vrtcu ne joka, to še ne pomeni, da ni v stiski

»Načeloma otroka damo v vrtec, ker rabimo varstvo. Vemo, da druge izbire ni, zato je treba otroku olajšati ta prehod. Tudi za nas je pomembno, da se pripravimo. Jok na vratih je skoraj običajen. Redki otroci ne jokajo. Če ni joka, to še ni pomeni, da otrok ni v stiski. Nekateri otroci to stisko izražajo drugače: so apatični, ne želijo jesti, spati, pa sicer nič ne jokajo. Staršem naj se sami pripravijo in otroka mirno oddajo vzgojiteljici v naročje. Svetujem, da otroka ne stiskajo k sebi, ker je nam vzgojiteljicam zelo neprijetno, da ga moramo trgati iz maminega naročja, ampak ga obrnejo proti vzgojiteljici. Tako pride k vzgojiteljici v objem, kar je en način nežnosti, sprejetosti, ki jo doživi z naše strani in je mnogo lažje, kot če ga moramo staršu iztrgati iz naročja.«

Ob uvajanju v vrtec naj starši ne uvajajo drugih sprememb (odvajanje od plenic, dude, dojenja …)

»Otroci se hitro navadijo ritma v vrtcu. Staršem svetujem, da ob uvajanju v vrtec ne uvajajo še drugih sprememb (odvajanje od plenic, dude, dojenja …). Za otroka je že tako dovolj sprememb: nov prostor, novi ljudje, drugi otroci … Že to je velik šok. Letos so nekateri starši omenjali, da so se zaradi epidemije zadrževali doma, niso imeli stikov z drugimi in nekateri otroci res niso bili v stiku z nikomer, razen s starši in starimi starši. Taki otroci niso vajeni toliko ljudi in hrupa okrog njih.«

Popoldanski čas doma namenimo otroku, ki se uvaja v vrtec

»Ko otroci pridejo iz vrtca, naj starši v prvem mesecu uvajanja ne načrtujejo preveč drugih aktivnosti. Naj bodo popoldnevi bolj mirni. Nekateri stisko doživijo kasneje. Otroci bodo doma razdražljivi, slabše bodo jedli, spali, želeli se bodo več dojiti, biti v naročju … Starši naj jim to bližino namenijo v popoldnevih, da se bodo lažje navadili na nov ritem. Nekaterim otrokom pade odpornost zaradi stresa (vročina), hitro so lahko bolni.«

Prvi mesec je pomembno, da poskušamo družinsko življenje prilagoditi tako, da popoldanski čas res namenimo otroku, ki se uvaja v vrtec.

Vrtec želi pomagati staršem pri odvajanju otroka od pleničke, od dude …

»Vrtec želi sodelovati s starši. Želimo si, da starši povejo, kako so se doma lotili odvajanja od plenic. Vzgojiteljice v vrtcu moramo biti podaljšek njihovega ravnanja doma. Če bomo delali drugače kot delajo doma, bomo otroka samo zmedli in lahko naredimo več škode kot koristi. Te informacije staršev so zelo dobrodošle, da se lahko vzgojiteljice čim bolj približamo otroku. Staršem povemo, naj prinesejo dovolj dodatnih oblačil, ker je v vrtcu toliko dejavnikov, otroci se tako zamotijo, da se hitreje zgodi nesreča (luža) kot doma. Enako je z dudo. Če ste se doma odločili, da jo ukinete, nam to poveste in v vrtcu ni dude.«

Otroci so bolj prilagodljivi kot mislimo starši. Vzgojiteljice se trudimo za ljubeč sprejem in toplino, da ob prihodu v vrtec vsakemu nameniš prijazen pozdrav, objem ali ga pobožaš, ter mu s tem izkažeš pozornost in nežnost.