Dr. Andrej Bajuk | (foto: Tina Kosec/STA)
Spominjamo se, 16. avgust
Spominjamo se | Tone Gorjup
16. avgusta leta 2011 je v Ljubljani umrl ekonomist, politik in predsednik slovenske vlade v letu 2000 dr. Andrej Bajúk.
Ljudmila Novak, ki je za njim prevzela vodenje Nove Slovenije, je ob njegovi smrti povedala: „Prepričani smo, da je v kratkem času vodenja slovenske vlade leta 2000 storil za Slovenijo vse, kar je bilo v njegovih močeh. Še posebej pa cenimo in spoštujemo njegovo delo predsednika stranke in pa delo na funkciji finančnega ministra. Z bogatim znanjem, ki ga je pridobil s študijem v tujini in z delom v mednarodnih finančnih institucijah, je z vso iskrenostjo želel pomagati svoji domovini Sloveniji, kamor se je preselil leta 2000. Še pred tem pa je tudi iz tujine z nasveti pomagal mladi slovenski državi in njeni prvi vladi. Zato lahko rečemo, da je bil že takrat med tistimi zavednimi Slovenci, ki so iz tujine pomagali graditi slovensko državo.“
Na današnji dan 1443 so Celjski grofje v Dunajskem Novem mestu sklenili premirje in medsebojno dedno pogodbo s Habsburžani. Če bi prvi izumrli Habsburžani, bi Celjani dobili Istro s Pázinom,grofijo Metlika, Méhovo, Novo mesto, Kostanjevico, Laško, Vojnik, Žalec, Vipavo in Postojno, če pa prvi izumrejo Celjski, potem so zakoniti dediči vseh njihovih posesti na območju rimsko-nemškega cesarstva Habsburžani. Na podlagi omenjenega dokumenta so po smrti Ulrika II. v Beogradu leta 1456 zakoniti dediči celjske posesti postali Habsburžani.
16. avgusta leta 1827 se je v Ljubljani rodil zgodovinar Avgust Dimitz. Njegovo glavno delo je obširna zgodovina Kranjske Geschichte Krains.
Na današnji dan leta 1900 se je v Trstu rodila igralka Elvira Kralj. Pred vojno je igrala v Mariboru, po njej pa v Ljubljani. Upodobila je nad 370 odrskih likov.
16. avgusta leta 1918 so v Ljubljani ustanovili Narodni svet. Za predsednika Narodnega sveta je bil izvoljen načelnik Slovenske ljudske stranke Anton Korošec.
Na današnji dan 1999 je v Ljubljani umrl glasbeni pedagog, kitarist in skladatelj Stanko Prek. Izdal je več zbirk pouka za kitaro in Teorijo glasbe. Znan je tudi kot zbiralec ljudskih pesmi. Pisal je klavirska, zborovska, orkestralna in scenska dela.
