Mateja F. Novljan
Marko Zupan
Alen Salihović
Proslava v Beltincih (foto: UPRS/Tamino Petelinšek/STA)
Proslava v Beltincih | (foto: UPRS/Tamino Petelinšek/STA)

Praznujemo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

17.08.2021, 08:53 Andrej Šinko

Danes je državni praznik, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Z njim se spominjamo množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih 17. avgusta 1919, na katerem so po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici.

Osrednja regijska slovesnost ob tem prazniku je bila sinoči v Beltincih, danes pa bo v predsedniški palači v Ljubljani dan odprtih vrat. Slavnostni govornik je bil predsednik države Borut Pahor, ki je v nagovoru dejal: »Misel, da nekdo lahko uspe samo, če je drugi poražen, je najbolj zaskrbljujoča utvara tega težkega časa. Nekdo bo pravi zmagovalec zato, ker bo skupnost potegnil skupaj, ne zato, ker bo porazil nasprotno stran.«

Slovesnosti na dvorišču gradu v Beltincih sta se udeležila predsednik vlade Janez Janša in predsednik državnega zbora Igor Zorčič, prisotni pa so bili med drugim tudi praporščaki domoljubnih in veteranskih organizacij, nekateri poslanci državnega zbora, župani okoliških občin in predstavniki verskih skupnosti.


Pahor je v nagovoru poudaril še, da se s tem državnim praznikom Slovenci in Slovenke hvaležno spominjamo tedanjih narodnih buditeljev in voditeljev, ker so se enotno postavili za skupno življenje z matičnim narodom. »Naša iskrena hvaležnost gre prekmurskemu človeku, ki zmore znotraj pregovorno življenjske skromnosti gojiti tako bogato kulturno in narodno pripadnost slovenstvu,« je dejal.

Želi si, da bi v iskrenem dobro sosedstvu, gojitvi pristnega prijateljstva in v narodni, državni in čisto človeški vzajemnosti vsi skupaj videli edini stvaren obet za trajen mir, varnost in blaginjo. »V tem kontekstu je praznovanje združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom slavljenje krepitve narodne istovetnosti, ki ni usmerjena proti sosednjim ali drugim narodom, temveč je prav nasprotno priložnost, da v okviru skupne evropske domovine na novo premišljujemo vzajemnost nacionalne in skupne evropske identitete ter skupno skrb in odgovornost zanju,« je dejal in napovedal, da bosta z madžarskim predsednikom Janosom Aderjem v začetku septembra v Porabju pripravila srečanje obeh narodnih skupnosti, slovenske na Madžarskem in madžarske v Sloveniji.

Polaganje venca pred spomenikom narodnega buditelja in duhovnika Jožefa Klekla
Polaganje venca pred spomenikom narodnega buditelja in duhovnika Jožefa Klekla © UPRS/Tamino Petelinšek/STA

Po besedah Pahorja si je treba prizadevati za tkanje medsebojnega zaupanja, naklonjenosti in enakovrednega spoštovanja na najvišji politični ravni in na čisto vsakdanji človeški ravni. »Zlasti, ko nas preizkušajo težki časi, se moramo vsi toliko bolj potruditi, da čutimo bolečino drugega, da ustvarimo ozračje medsebojnega spoštovanja, iskreno vzpodbujamo sodelovanje - ne zato, ker mislimo enako, ampak ker mislimo različno - in preprosto držimo skupaj v dobrem in slabem. Zlasti, ko nas preizkušajo težki časi, se moramo strpno medsebojno izpovedati, a v vsakem trenutku paziti, da z našim drugačnim stališčem ne prizadenemo dostojanstva drugega,« je dejal. »Zdi se, da bomo že jeseni znova na novi človeški, socialni in politični preizkušnji. Vse bo lažje, če se bomo poskušali poslušati in slišati in če bomo skozi dialog skupaj iskali najboljše rešitve,« je dodal.

Gostitelj, župan Občine Beltinci Marko Virag je povedal, da pričujoči praznik simbolizira predvsem povezovanje in upanje po boljšem. »Odločitev za Prekmurje in Slovenijo je bila odločitev za boljši jutri in dostojno, lepše življenje. To ni pomenilo delitve na naše in vaše, privilegiranje enih na račun drugih, temveč dogovorno ravnanje vseh in spoštovanje vsakogar,« je poudaril.

Janša: Prekmurje je danes neločljiv del slovenskega prostora

Premier Janez Janša je poslanico začel z delom pesmi Ferija Lainščka, ki je zapisal: »Spet slišim pesem sredi ravnice.« Sredi čudovite prekmurske pokrajine, ki je tako drugačna in zasanjano lepa. Ob kateri pesniku zapoje duša in zaigra srce. Pa ne samo pesniku, tudi Prekmurkam in Prekmurcem, ki so bili skoraj 900 let odrezani od slovenskega matičnega ozemlja. Ob tem zgodovinskem dejstvu je skorajda neverjetno, da so ves ta čas, torej dolgih devet stoletij, in ob vplivu drugih narodov ohranili slovenski jezik, slovensko kulturo in idejo enotne države oziroma idejo slovenstva. Da so stali in obstali Slovenci, je zapisal Janša.

Razumljivo je torej veselje, ki je pred več kot sto leti v Beltincih prevevalo množico, da je navdušeno pozdravila sklepno dejanje združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. A nimajo vse zgodbe tako srečnega konca. Zato Bogu hvala za narodno zavest generacij Prekmurk in Prekmurcev, ki so ljubezen do naroda in lepe slovenske besede ter prekmurščine, ki je njihov drugi materin jezik, prenašali iz roda v rod, da bi po dolgih stoletjih razburkanega morja in nevihtnih oblakov končno zajadrali v domačo luko.

Ko se danes oziramo na tisti usodni čas pred sto leti, morda ne dojemamo v celoti in povsem, kako pomembna je bila odločitev Pariške mirovne konference, da se ozemlje Prekmurja vrne matični državi. Gotovo pa vemo, da smo v zgodovini izgubili že preveč slovenske zemlje in so izven meja matične domovine ostali preštevilni Slovenci, ki niso imeli te sreče, da bi dočakali združitev ali ostali združeni z matičnim narodom, je sporočil premier in dodal, da zato odločitev, da 17. avgust praznujemo kot državni praznik, ni samo izraz veselja in hvaležnosti za uresničeno željo Prekmurcev po združitvi z matičnim narodom, pač pa tudi zahvala vsem, ki so z vsem svojim bitjem in žitjem delovali zato, da se to stoletno hrepenenje udejanji.

Kot tolikokrat doslej bo ob današnjem prazniku hvaležnost spremljala tudi zavest o ljubezni do naroda. Želja po pripadnosti skupnosti, s katero nas vežejo srčne korenine naših staršev in starih staršev. Želja, ki bo položena v zibelko vseh prihodnjih generacij. Zato naj bo današnji praznični dan židan in prešeren. Pa ne le zato, ker smo pred stoletjem spet združeni praznovali ljubezen do naroda, marveč tudi zato, ker vemo, da bomo kot narod storili vse, da bodo tudi generacije za nami v Prekmurju govorile slovensko in prekmursko. Da bodo prepevale slovenske in prekmurske pesmi, saj se, kot pravi Feri Lainšček, »nebeški čas ustavi, ko zapoje duša.«

Janša je zapisal še, da je Prekmurje danes neločljiv del slovenskega prostora. Zaradi svoje zgodovinske izkušnje življenja v različnih narodnih skupnostih in državah, zaradi svoje geografske lege in komunikacijske odprtosti je ustvarjalno prisotno marsikje; v glasbi, slikarstvu, literaturi in plesu. Ima uspešna podjetja, športne prvake in znanstvenike z zavidljivimi referencami. Ima razvito kulturo sodelovanja in življenja v sožitju z madžarsko narodno skupnostjo, ki lahko v miru in svobodi ohranja in razvija svojo identiteto. A razvojne priložnosti Prekmurja še zdaleč niso izčrpane. Dolžnost vsakokratne vlade je, da tem potencialom omogoči ustvarjalni zagon in razvoj. Tudi zato, da se bodo mladi, ki danes odhajajo na študij v Ljubljano in čez mejo, vrnili v rodno Prekmurje, tam našli delo in si ustvarili družine.

Kajti le tako bo Prekmurje v srcu, ki je bil slogan praznovanja 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, tudi resnična, živa ljubezen ter skrb vseh in vsakogar za vse, kar določa naš skupni dom. Kajti nič ni samoumevno, nič podarjeno in za večno dano. Zato so besede murskosoboškega škofa dr. Petra Štumfa, ki jih je izrekel ob praznovanju 100. obletnice, aktualne danes in vedno: »Gremo čez zlati most, da bi Prekmurci ostali v srcu Slovenije, in ta most naj služi tudi Sloveniji, da bi ostala v srcu Prekmurja.«

Česa se spominjamo s praznikom?

Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo 17. avgusta od leta 2006. Z njim se spominjamo množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih 17. avgusta 1919, na katerem so po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici.

Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919, potem ko so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Nato je 17. avgusta vojaška oblast upravo nad Prekmurjem prepustila civilni oblasti na zborovanju v Beltincih, na katerem se je zbralo več kot 20.000 ljudi in podprlo priključitev Prekmurja matični domovini.

Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo od leta 2006. Državne proslave so vsako peto leto, vmesne pa pripravljajo prekmurske občine same.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija , Politika , Teme , Novice

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Romanje vojakov na Brezje (photo: Romarski urad Brezje) Romanje vojakov na Brezje (photo: Romarski urad Brezje)

Vojaki poromali k Mariji Pomagaj

Pripadnice in pripadniki Slovenske vojske vsako leto ob dnevu Vojaškega vikariata priromajo k Mariji Pomagaj. Somaševanje je na trgu pred baziliko vodil vojaški vikar Matej Jakopič. Delo ...

Ministrica Jaklitsch v družbi narodnih noš (photo: USZS) Ministrica Jaklitsch v družbi narodnih noš (photo: USZS)

Ministrica Jaklitsch na obisku v Ameriški Ljubljani

Škof, župnika, župan, podjetniki, politiki ... Vrsta srečanj je bila na sporedu obiska ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch v Clevelandu. Od vseh so najprisrčnejša ...