Sveta maša na Brezjah | (foto: Alen Salihović)
Nadškof Zore na Brezjah: V našem narodu potrebujemo sprejemanje in veliko medsebojno spoštovanje
Novice Petra Stopar
Ob velikem šmarnu je v osrednjem narodnem svetišču pri Mariji Pomagaj na Brezjah ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore poudaril, da je praznik smiseln in izpolnjen samo v veri v večno življenje.
»Brez te vere bi bil ta praznik prazen. Bil bi privid, iluzija. Prazen obet, goljufiva obljuba, ki se nazadnje razblini v razočaranje,« je povedal. Vendar pa Bog ni goljufiv, je poudaril nadškof. Naše življenje po njegovih besedah namreč ni zamejeno s spočetjem in smrtjo, ampak »je obdarovano s čudovito prihodnostjo, ki jo Bog podarja vsem, ki ga ljubijo.
Spomnil je tudi na podobo zmaja, ki vstopi v veličastni prizor žene, ki nosi življenje. Ta zmaj je po njegovem simbol uničevalca, ki se je ločil od Boga in povzroča smrt. »Zato je zmaj, ki je bil vržen na zemljo, vse svoje moči usmeril v delovanje zoper Kristusovo Cerkev v njenih začetkih in skozi vsa obdobja njene zgodovine. Tudi v našem času Cerkvi ni prizaneseno z nasprotovanjem in s poskusi, da bi ji iztrgali vse, čemur po svojem delovanju daje življenje na tem svetu,« je povedal nadškof.
A danes je zmaj po njegovih besedah prilagodil način svoje pojavljanja in delovanja: »Nekdaj je uničeval, mučil, pošiljal v pregnanstvo, moril. Njegovo delovanje je bilo vidno, nasilno. Brez težav ga je bilo moč prepoznati. Danes pa uporablja drugačno taktiko: nič več ne zapira v ječe in ne pošilja v taborišča, pač pa se hoče polastiti človekove notranjosti; ugrabiti hoče njegovo dušo, ga izprazniti vseh vrednot in mu odvzeti vse opore, ob katerih bi lahko rastel v samostojnost. Močno si prizadeva, da bi mu vsilil določen način mišljenja, da bi ga prepričal v zveličavnost določenih pojmov, tako da vse tisto, kar ni skladno z zmajevim načinom delovanja, označi za zaostalost, za nestrpnost, za sovražni govor. Deluje tudi tako, da vsem, ki mu ugovarjajo, odvzame možnost besede in jih zapre v prisilni molk.«
Vsak posameznik in vsaka skupina in vsaka skupnost je ob srečanju z drugačnostjo postavljena pred izbiro: ali bo drugačnost videla kot grožnjo zase in jo skušala uničiti, ali pa bo drugačnost videla kot povabilo k dialogu in kot priložnost za dopolnjevanje, iz katerega lahko nastane nekaj dobrega, nekaj boljšega, kar omogoči srečanje.
Nadškof je spomnil še na en prizor, in sicer o Marijinem obisku pri Elizabeti, ki nam govori o srečanju: »Nagovarja nas neskaljeno veselje, ki ga obe ženi izkazujeta druga drugi. Čeprav imata v zgodovini odrešenja različni mesti in vlogi in bosta prihodnost človeštva zaznamovali vsaka na svoj način, med njima ni sence; med njima je odprtost, sprejemanje in veliko medsebojno spoštovanje. Kako zelo to v tem trenutku potrebujemo tudi v našem narodu, zlasti med najbolj odgovornimi za naše skupne zadeve. Vsak posameznik in vsaka skupina in vsaka skupnost je ob srečanju z drugačnostjo postavljena pred izbiro: ali bo drugačnost videla kot grožnjo zase in jo skušala uničiti, ali pa bo drugačnost videla kot povabilo k dialogu in kot priložnost za dopolnjevanje, iz katerega lahko nastane nekaj dobrega, nekaj boljšega, kar omogoči srečanje.«
Vabljeni k poslušanju celotne pridige, ki jo je nadškof prebral tudi v obliki duhovnega nagovora na Radiu Ognjišče.
