Matjaž Merljak
Matej Kržišnik
Marta Jerebič
Poletje ni čas le za lahkotno branje, ampak tudi za zahtevnejšo literaturo (foto: Christin Hume / Unsplash)
Poletje ni čas le za lahkotno branje, ampak tudi za zahtevnejšo literaturo | (foto: Christin Hume / Unsplash)

Knjižnice so odprte, kar vstopite (z masko)!

30.07.2021, 21:21 Mirjam Judež

Tokrat smo odprli poglavje z naslovom počitniško branje. Bo že držalo, da pol ure branja na dan odžene dolgčas stran. Predvsem so nas zanimali mladi bralci, ki jih je težko spraviti izpred zaslonov. Z nami je bil vodja oddelka za otroke in mladino Knjižnice Otona Župančiča Tone Obadič. Z njim se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Poletavci (poletni bralci) »letijo« že 11. leto zapored

»S Poletavci želimo nameniti pozornost mladim bralcem med 7. in 12. letom in jih spodbujati k branju. Poletna bralna akcija poteka med počitnicami do 10. septembra. Otroci naj bi vsaj 30 dni brali po pol ure na dan, kar vpisujejo v bralni seznam, ki ga bralci, ki se odločijo za sodelovanje v akciji, vestno izpolnjujejo, starši pa to potrdijo s podpisom. Dobri bralci komaj čakajo, da berejo, nekomu, ki pa ima težave z branjem ali s tem, da vzame knjigo v roke, pa taka akcija lahko pomaga, da branje postane navada, kar je največja nagrada. Vsak, ki izpolnjen bralni seznam odda do 10. septembra v knjižnici, po navadni ali elektronski pošti, dobi lepo majčko, priznanje, pa še kakšna lepa nagrada sponzorjev se lahko dobi z nekaj sreče.«

NajPoletavci za starejše najstnike

»Starejših najstnikov med 13. in 16. letom smo najbolj veseli, ker v najstniških letih bralna zavzetost precej upade. NajPoletavci so najstniki, ki so radi samostojni, ne želijo preveč nadzora, zato je njihova dolžnost, da preberejo 3 knjige in po spletu najpoletavci.si izpolnijo obrazec, kaj so prebrali, napišejo nekaj stavkov o tej knjigi, pošljejo svoje podatke, prejmejo potrdilo in to je to. Tudi oni dobijo majico, imajo posebno žrebanje za nagrade. Običajno je NajPoletavcev manj kot Poletavcev, zato je večja verjetnost, da pridejo do nagrade.«

Brezupno je pričakovati od otrok, da bodo brali, če staršev nikoli ne vidijo s knjigo v roki. Besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Večinoma berejo starejši, aktivni upokojenci, ki vzamejo zares, da je izobraževanje vseživljenjski proces. Zlasti pa smo veseli delovno aktivnih bralcev, ki se soočajo z največjim pomanjkanjem energije in časa, tudi za branje.

 

Primanjkuje humornih, pustolovskih, kriminalnih knjig zlasti za mlade

»Te literature je zelo mlado. Veliko je problemskih knjig, kakovostno napisanih, ki ti razširijo obzorja, pokažejo en drug svet, kjer tvoj problem, ki ga kot najstnik imaš, pokažejo v luči, ki ti je blizu ali pa te pretrese. Premalo pa je sproščujočih knjig. Letos nas je presenetilo povpraševanje po zbirki Pet prijateljev. Gre za staro zbirko, včasih se vprašam, kdo to bere, ampak pri Mladinski knjigi so ponatisnili tiste prve naslove, malo popravili prevod, knjigam dali lepšo obliko, novo vezavo, naslovnico, morda je to spodbudilo bralce, da pogosto posegajo po njih. Mislim pa, da so v času korone starši naredili reklamo za to zbirko, ko so se spomnili, kaj so oni z veseljem brali.«

Branje je vrednota, ki polepša življenje in človeka dela bolj ustvarjalnega in srečnega.
Branje je vrednota, ki polepša življenje in človeka dela bolj ustvarjalnega in srečnega. © Aaron Burden / Unsplash

Humorne knjige so zelo iskane

»Stripi, knjige s seznama Zlata hruška, zbirka Pasji mož (gre za duhovito stripovsko literaturo, ki jo prvi bralci z veseljem vzamejo v roko in vidijo, da so tudi oni zmožni prebrati debelo knjigo, čeprav v njej ni veliko besedila); gre za humorne knjige, po katerih je veliko povpraševanje. Veliko se bere David Walliams, britanski komik, kar je dokaz, da tudi otroci radi vzamejo v roke nekaj sproščujočega.«

Vse splošne knjižnice so odprte, v manjših krajih imajo morda počitniški urnik. Z veseljem vas pričakujejo, vrata so odprta, samo z masko pridite. Odprte so tudi čitalnice. Obisk je kar običajen za poletje. Veseli smo, da je živahno, da so police izropane.

Za branje si je res treba vzeti čas

»Vedno smo zadovoljni, ko vidimo, da še vedno obstaja ta zavest, da je branje vrednota, ki nam dela življenje lepše, bolj kakovostno, kljub temu, da nam telefoni, elektronski mediji naredijo precej škode. Raziskave so pokazale, da kdor bere, je ustvarjalen, zadovoljen, srečnejši. Letos poleti pride v knjižnico malo več takih najstnikov, ki jih nekdo pošlje: mama, oče, češ, rekli so mi, naj preberem kakšno knjigo. Če pride sam, je že en dober znak, nekaj se je premaknilo, je ubogal. Če najdemo pravo knjigo zanj(o) tisti čas, smo morda kakšnega bralca dobili.« 

Branje prežene dolgčas

»Najbolje je, da otroci knjižničarja vprašajo za nasvet, kaj bi prebrali, ne starši. Malo se pogovoriš, kaj ga zanima, kaj je že bral, če nič ne bere, je treba biti prizanesljiv, poskušamo najti nekaj, kar ga potegne, potem pa si mislimo, upamo, da bo zgodba naredila svoje.«

Povabilo starejšim od 60 let

»Za ljudi nad 60 let imamo zunaj literarni natečaj z naslovom: Zgodbe iz mojega kraja, spomini na šolske dni. Veseli bi bili, če bi k zgodbi, spominom, dodali tudi kopijo kakšne fotografije, morda rokopisa, spisa. Te zgodbe zbiramo do 1. septembra, 10 bo nagrajenih in objavljenih. Vabljeni starejši, ki radi pišete, da nas obogatite s kakšnim zanimivim, lepim, morda tudi bolečim spominom na šolske dni. Podrobnosti so na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana in na kamra.si.

Tone Pavček: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Demenca se priplazi potiho, neopazno

Prijaznost je čustvo, ki ga osebe z demenco ohranijo do zadnjega. To nam je povedala etnologinja in publicistka Alenka Veber, ki se je po treh desetletjih iz Ljubljane preselila nazaj v domače ...