Dr. Roman Globokar | (foto: Rok Mihevc)
"Duša te mora dohiteti"
Za življenje | 27.07.2021, 05:35 Rok Mihevc
Bog je sedmi dan počival, beremo v Svetem pismu. Je naključje, da je tudi sedmi mesec namenjen počitku? Zakaj se je pomembno ustaviti, prisluhniti sebi, bližnjim in vzpostaviti stik z Bogom se je Mateja Feltrin Novljan pogovarjala z moralnim teologom prof. dr. Romanom Globokarjem.
Zdi se mi, da smo tako vpeti v to kolesje, ki nas poganja naprej, da niti v življenju ne uspemo dojeti, kje smo, ker nas raznorazne obveznosti usmerjajo in določajo ritem. Glavno vodilo tega sveta je učinkovitost. S čim manj sredstvi v čim krajšem času in čim manj energije, doseči čim večji rezultat. To je logika tega sveta, ampak ta pozavlja, da smo mi tukaj, ne zato, da bi delali, ampak, da bi bili in da bi živeli življenje v polnosti, tako kot pravi Jezus.
PRISLUHNITE CELOTNI ODDAJI "ZA ŽIVLJENJE"
Sedmi dan »šabat«, pomeni počitek, veselje, zahvaljevanje ... Da bi bili hvaležni za darove in bi uživali življenje. Tam, kjer nam je lepo, da se znamo ustaviti in ne hitimo naprej in da vedno ne razmišljamo, kaj moramo narediti. To, kar mi jemlje energijo je to, da v ozadju tečejo drugi procesi in načrti. Nekaj delam, ampak že razmišljam, kaj vse me čaka. To, da nisi v polnosti pri eni stvari, da bi se jo veselil, ampak, ker te toliko drugih skrbi še mori, nam onemogoča eno polno življenje. Naloga sedmega dne je to, da se ustavimo in počistimo vse te naše skrbi, strahove in vse to izročimo Bogu. Ta dan je posvečen bogu, da bi mi posvečevali svoje življenje in medseojne odnose, da bi se znali ustaviti. To je težko, ker smo tako prežeti s to mentaliteto. Sedmi dan je zato, da pogledamo nazaj in naprej, slavimo Gospoda, se odpočijemo. Ali kot pravijo Nemci, »duša te mora dohiteti«.
Včasih se je težko ustaviti ravno zato, ker nas je strah, da bi nekaj prišlo na dan. Zato velikokrat med počitnicami počnemo toliko drugih stvari samo zato, da ne bi nekaj kar je v nas, prišlo na dan in nas opomnilo, da že sveti rdeča luč.
Počivanje je to, da človek pride k sebi. Da počne tisto, kar mu pomaga, da bolj ozavesti svoje življenje, da vzpostavi stik z Bogom, s svojimi bližnjimi, da vidi, kaj ga obremenjuje in teži. Počitek je namenjen temu, da bolj izkusimo svoj trenutek, kaj se z nami dogaja, da to ozavestimo, to prinesemo pred Boga v eni hvaležnosti, tudi v ljubečem pogledu pred Bogom svojih napak, slabosti in stran poti, da nismo slepi za tiste stvari, ki škodujejo nam in našim bližnjim.
