Čebelar s čudovitim tenorjem: »Čebelar, ki se bo zaradi dobička ogrel za čebele, se bo tudi hitro ohladil.«

Svetovalnica | 14.07.2021, 15:19 Mirjam Judež

Za veselje na naših vrtovih so zelo zaslužne čebele, ki oprašujejo kar 170.000 vrst rastlin. Letošnje leto je za čebele in čebelarjenje zaradi vremena in temperatur skrajno neugodno. Osebne izkušnje, kako se z letošnjo slabo sezono spopadajo v čebelarstvu Ferenčak, je z nami delil Rok Ferenčak: »Že kot majhen sem vedno, ko sem prišel iz šole, torbo pustil pred vrati in šel najprej pogledat čebele. To ti priraste k srcu. Ko se »okužiš« s čebelami, postanejo čebele kot ljubice, kar naše žene nerade slišijo (smeh).« Pogovor je vodila Slavi Košir.

Družinsko podjetje Čebelarstvo Ferenčak

»Prihajam iz Brežic, doma imamo manjše čebelarsko družinsko podjetje, v katerega smo vključeni vsi družinski člani. Letos je bolj klavrna letina, ampak morda se bo s kakšnega panja še kaj manjšega potočilo. Mi nismo zelo veliki, imamo 250 panjev. Nismo ogromno čebelarstvo, hobi program pa tudi ne. Dela je veliko. Imamo se radi in se znamo kljub rednim službam in družinam dobro zorganizirati, ko je to potrebno.«

Čebelarstvo ni družini prijazno, saj je težko načrtovati

»Ko imaš opravka z naravo, ki sicer pomirja, ti narava narekuje tempo. Letos za kostanjevo pašo sem ocenil, da imam še dober teden, da pripravim tovornjak in peljem čebele na pašo. Temperature so šle takrat skoraj na 40 stopinj in kostanj je bil goden čez dva dni, ne čez sedem. Težko je načrtovati. Prednost je, ker nas je več in si priskočimo na pomoč. Če si v tem sam, je zelo težko, ker imaš samo dve roki, dan ima toliko ur, kot jih ima, ponoči pa se s čebelami delati ne da.«

Čebele nabirajo med zase

»Letošnje leto je slabo, čebele nabirajo med zase. Tega se moramo zavedati, da nas hudobni duh preveč ne zapelje. Ko vidimo, da se v mediščih kaj sveti, čebelam ne poberimo medu prehitro. One med, cvetni prah rabijo zase, nikoli ne smemo čebelam pobrati vsega. Pri čebelah gre za premo sorazmerje: več, ko jim pustiš, več ti vrnejo. Čebele smo morali hraniti med glavno sezono s sladkorjem, ki je slab nadomestek medu. Med je hrana za čebele. Ko bomo kaj stočili s panjev, nekaj pustimo še za čebele.«

Čebelarji letos tarnamo, čebelam pa je še dosti težje kot čebelarjem.

Čebele bi brez pomoči čebelarjev pomrle

»Ko sem se začel ukvarjati s čebelami pred več kot 20-imi leti, se jih je hranilo samo pozno poleti, šlo je za jesensko-zimsko hranjenje za zaloge za čez zime, zadnja leta moramo pa čebelarji čebelicam kar ves čas pomagati, da zdržijo do jeseni, zime in do naslednje pomladi; da ne upadejo ali celo umrejo. Če čebelarji letos ne bi čebelicam dodajali hrane, bi večina pomrla.«

Čebel je vedno več, kar postaja težava

»Morda vlada zmotno prepričanje, da se čebelam ne godi najbolje, ampak trend je takšen, da je čebelarjev vedno več, ker je čebelarjenje postal zanimiv hobi. Smo v samem vrhu v številu čebelarjev na število prebivalcev. Pri nas je problem, ker je čebel toliko. Ko bo prišla jesen, se začne poletno zdravljenje čebel proti varoji. Če jih ne zdravimo, jih žal izgubimo. Imamo težavo, ker je taka nasičenost s čebelami in ker čebelarji nismo datumsko enotni, kdaj se bo zdravilo. Če en čebelar zdravi danes, drugi čez 14 dni, se čebelice različnih čebelarjev srečajo na cvetovih in tako se pršica prenaša iz čebelnjaka v čebelnjak.«

Rado se pozabi na divje opraševalce

»Z množičnim čebelarstvom mi hrano pobiramo tudi divjim opraševalcem, ki so zelo pomembni. Čebele ne rabijo oprašiti vseh rastlin. Rabimo pestrost opraševalcev. Tukaj pa kratko potegnejo divji opraševalci, ki jih ni za zanemarjati. Paradižnika čebela ne more oprašiti, to naredi čmrlj, ki ima daljši rilček. Ko je bila tako slaba letina, ni bila samo za naše medonosne čebele, ampak tudi za divje opraševalce, ki jim nihče ne pomaga.«

Narava nas uči skromnosti

»Vsako leto napišem poročilo za naše stranke, kje smo pasli, katere vrste medu smo pridelali. Ponavadi se je dobilo pet do šest vrst medu skozi celo leto. Pred dvema letoma sem kar težko napisal v poročilo, da imamo na voljo samo štiri vrste. Letos pa bomo morali biti zadovoljni z eno ali dvema vrstama medu. Letos se bodo morda ljudje navadili na kostanjev med. Narava nas uči skromnosti. Lani že tretje leto zapored ni bilo akacije. Vsi so nori na akacijo, je bila pa lipa zelo obilna. Pred leti lipa ni šla v promet, pa je zelo aromatičen in odličen med, krasnega okusa po mentolu in ker lani ni bilo akacije, hoje, gozdnega medu, so stranke začele kupovati lipo, ki jim je postala blazno všeč. Vsaka stvar je za nekaj dobra.«

Čebele so racionalne, treba jih je opazovati

»Letos, ko je bilo tako slabo leto, smo čebele hranili s sladkorno raztopino, ki je slab nadomestek medu. Čakal sem do zadnjega, če bi se mogoče dalo izogniti temu sladkorju. Čebele so zelo racionalne. Ko so videle, da so zimske zaloge porabile in ni bilo novih virov medenja, so začele gledati, koga v panju ne rabijo. Najprej so iz panja brez milosti zmetale trote. Ko sem to opazil, sem jih začel hraniti. Čebele nas ne rabijo, so samozadostne in bi tudi brez nas lepo preživele. Mi smo si sami zakuhali to, da moramo zdravit čebele, ker je prišla pršica. Tudi to pršico bi se dalo rešiti, če bi vsi čebelarji nehali zdravit. Prvo leto bi bil zlom, čebele bi pomrle, kakšne družine bi pa ostale in se razmnožile. Tega se ne da narediti, ker je človeški egoizem zelo močen, ker se ne bi dalo dogovoriti s čebelarji, da bi vsi nehali zdraviti in bili vsi ob čebele. Ampak narava bi to uredila. Narava vse prečisti, ljudje pa mešamo štrene in iščemo svoje interese.«

Profesionalnih čebelarjev je manj kot sto

»Včlanjen sem v Društvo profesionalnih čebelarjev. Mi se sicer ne smatramo kot profesionalni čebelarji, ker imamo vsi svoje službe in to ni naš glavni vir dohodka. Zelo težko je, če si odvisen samo od čebelarjenja. Načeloma pa profesionalni čebelarji ne čebelarijo na med. Med čebele naberejo samo ob odličnih letinah, ko so razmere ugodne (vlaga, temperatura, da ni pozebe), profesionalni čebelarji večinoma čebelarijo na stranske produkte, kot so matični mleček, vzgoja matic, cvetni prah, propolis. Če pa še zamedi, je med za zraven. Zaenkrat se še ne da zavarovati čebelarske letine. Morda se bo v prihodnjih letih na tem področju kaj spremenilo.

Kako začeti s čebelarjenjem? Poiščite si mentorja!

»Vsem začetnikom priporočam kak seminar. Kaj vse se dogaja na tem področju, lahko spremljajo na Čebelarski zvezi. Najbolje pa je, da si ob tem izobraževanju najdejo kakega mentorja, čebelarja, ki jim je pripravljen pomagat. Ta čebelarska praksa je neprecenljiva, potrebno je kar nekaj časa, da se naučiš, kako se zadevi streže.«

Ob sklepu Svetovalnice smo izvedeli še za zanimivost. Čebelar Rok Ferenčak je tudi akademsko izobraženi pevec, ki prepeva pri Slovenskem oktetu. Za konec nam je tudi zapel. Pričakovali bi, da bomo slišali Slakove Čebelice, toda … Prisluhnite, se splača!