Dr. Olga Točkova: "Zdrave zagorelosti ni!"

Svetovalnica | 13.07.2021, 15:57 Mirjam Judež

O koži in soncu smo govorili v Svetovalnici. Koža pokriva celotno površino telesa in je človekov in tudi otrokov največji organ. Sestavlja jo več plasti in ima pomembno vlogo pri zaščiti telesa pred škodljivimi vplivi iz zunanjega okolja. Je porjavelost kože nekaj pozitivnega? Ni! Govorili smo o učinkih UV svetlobe na našo kožo in kako se primerno zaščitimo. V našem studiu je bila dermatologinja dr. Olga Krstéska Tóčkova, vodja otroške ambulante na dermatološki kliniki UKC, zaradi katere se nam bo sonce, če se pošalimo, kar malo zamerilo. Pogovor je vodila Tanja Dominko.

Ultravijolični žarki UVA, UVB IN UVC

»Ultravijolični žarki C se absorbirajo v zgornjih plasteh našega ozračja in zato v vsakodnevnem življenju ne vplivajo na našo kožo. Zemljino površino dosežejo UVA- in UVB-žarki. To so visokoenergetski žarki, ki imajo sposobnost okvare vseh celičnih struktur in njenega dednega materiala. Ultravijolični žarki B (UVB) so odgovorni za pojav rdečice in za pozno porjavitev, so glavni povzročitelji sončnih opeklin ter so glavni akterji pri poznih posledicah sončenja. UVB žarki slabše prehajajo skozi oblake, ne prehajajo skozi navadno steklo, prehajajo pa skozi vodo.«

Koristi izpostavljanja soncu je malo, za tvorbo vitamina D sončenje ni potrebno

»Nekaj UVB žarkov potrebujemo zaradi tvorbe vitamina D. Zato da bi pridobili vitamin D, sončenje pri zdravi, aktivni populaciji ni potrebno. Čas in površina telesa, ki sta potrebna za pridobivanje vitamina D, sta zelo majhna. V tem času na koži ne pride do posledic, ki bi vodile v kronično ali akutno okvaro kože. Torej sončenje zaradi tega vitamina ni potrebno.«

Ultravijolični žarki A so prisotni ves dan in vse leto

»UVA žarki zelo dobro prehajajo skozi oblake, skozi steklo in tudi globoko v vodo. Okensko steklo nas pred njimi ne zaščiti, torej smo jim izpostavljeni tudi v avtomobilu ali pisarni, če sedimo ob oknu. Ocenjujejo, da je okoli 50 % UVA žarkov prisotno v senci, lahko pa tudi do 95 % celotnega UV sevanja, kar je odvisno od gostote vegetacije. Kako koža reagira? Koža lahko svetlobne žarke, ki dospejo do nje, odbije (reflektira) ali vsrka (absorbira), žarki se lahko razpršujejo v koži. Odbiti žarki praviloma ne škodujejo. Vsrkano UV sevanje povzroča različne učinke. Lahko vplivajo na okvaro in spremembo genetskega materiala celic kože, vplivajo tudi na okvaro tkiv in encimov ter pojavo vnetja in zmanjšane odpornosti. Zmotno je mišljenje, da sonce spodbuja imunski sistem. Prav nasprotno, oslabi ga.«

Okvare kože zaradi sonca so sprva nevidne, ampak se kopičijo, seštevajo, po mnogih letih ali desetletjih pa postanejo vidne.

Ljudje se med seboj razlikujemo glede na sposobnost tvorbe zaščitnega pigmenta

»Vpliv UV sevanja na kožo je odvisen in od podedovane sposobnosti zaščite pred sončnimi žarki oziroma fototipa. Pod vplivom teh žarkov se v koži tvori pigment melanin, ki kožo vsaj deloma zaščiti pred posledicami nadaljnjega izpostavljanja soncu. Fototip 1 ima zelo slabo sposobnost tvorbe melanina, zato je koža že ob kratkem izpostavljanju soncu vedno opečena in nikoli ne porjavi, se nikoli ne zaščiti, koža pri fototipu 2 je tudi zelo hitro opečena, vendar počasi vsaj nekoliko porjavi. Fototip 3, ki ga je največ pri nas, je manj občutljiv na sončne žarke, za fototip 4 ali mediteranski tip so značilni temna polt, temni lasje in oči, sončne opekline so redke. Sonce največ škode povzroči pri fototipu 1 in 2. Dejavniki, ki tudi vplivajo na okvaro kože so količina in moč ultravijoličnega sevanja ter starost.«

Otrok do polnoletnosti prejeme kar ¾ vseh sončnih žarkov v življenju

»Večina škodljivih posledic še ni vidna v otroštvu, čeprav se začnejo okvare celic takoj po izpostavljenosti UV žarkom. Si pa koža zapomni vsak trenutek, ki smo ga preživeli na soncu. Sončne opekline v otroštvu korelirajo z večjim rizikom za pojav z UV žarki sproženim kožnim rakom v odrasli dobi.«

Kljub vsemu se ne smemo zapreti in živeti kot vampirji

»Brez sonca življenja na zemlji ne bi bilo. Njegova svetloba in toplota nam omogočata preživetje. Sonce in gibanje v naravi je izjemno prijetno, saj nas polni z energijo in optimizmom, izpostavljanje vidni svetlobi koristi psihičnemu počutju človeka, vendar so užitki na soncu varni le, če poskrbimo za ustrezno zaščito.«

Pravilna zaščita pred soncem temelji na treh ukrepih

»Izogibanje soncu v času njegove največje moči (med 10. in 17. uro) je še vedno najbolj zaželena oblika zaščite. Takrat je treba omejiti dejavnosti na prostem in se umakniti v senco ali v notranjost bivališč. Drugi steber zaščite je uporaba zaščitnih oblačil. Oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Ohlapna oblačila v živih ali temnejših barvah in oblačila v več plasteh nudijo boljšo zaščito. Boljšo zaščito ponujajo gosto tkana, suha, temnejša in neraztegljiva oblačila. Na voljo so tudi oblačila iz tkanin z dodanimi absorberji za ultravijolično svetlobo, ki so prilagojeno krojena za zaščito pred soncem. Glavo pokrijmo s klobukom, čepico s podaljškom za zaščito uhljev in vratu. Ne smemo pozabiti na sončna očala. Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV400) in oblike, ki onemogoča dostop sončnega sevanja v oči tudi s strani. Tretji in zadnji ukrep je pravilna uporaba krem z zaščitnim faktorjem za tiste predele kože, ki jih ne moremo zaščititi z oblačili in pokrivali. Ti izdelki naši koži pomagajo, da ostane nepoškodovana in zdrava. Po raziskavah nanašamo na kožo bistveno manjše količine od priporočenih, s tem pa se zniža dejanski zaščitni faktor pripravka. Da bi dosegli polno vrednost zaščite pred soncem na oznaki proizvoda, bi morali porabiti približno 30 ml kreme za sončenje za celotno telo. Upoštevamo lahko tudi pravilo čajne žličke: 5 ml - 1 čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo. Pri tem ne smemo pozabiti na čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat …«

Zaščita otroške kože pred soncem ni priporočilo, ampak nuja!

Še posebej občutljiva je otroška koža

»Koža dojenčkov in majhnih otrok nima vseh zaščitnih lastnosti, ki jih ima koža odraslih, je bolj občutljiva na sonce in hitreje opečena. Obstaja močna povezanost med sončnimi opeklinami v otroštvu in pojavom nevarnega kožnega raka melanoma kasneje v življenju. Dojenčke do šestega meseca ne izpostavljamo soncu. Do drugega leta starosti pa so poleg mehanskih zaščitnih sredstev predvsem priporočena zaščitna sredstva, ki vsebujejo anorganske filtre. Reakcije na pripravke za zaščito pred soncem na koži so redke, prehodne, ozdravljive, niso dolgotrajne, posledice čezmernega izpostavljanja soncu pa nosimo s seboj vse življenje.«

Nikoli ni dovolj zgodaj za zaščito kože otrok

»Za dojenčke do šestega meseca starosti velja, da jih ne smemo izpostavljati soncu. Pri otrocih, starejših od šest mesecev, pa moramo poskrbeti za zelo dobro zaščito pred soncem. Upoštevamo »pravilo sence«. Ko je naša senca krajša od telesa, se je treba pred soncem umakniti in naj bo takrat najbolj zanimiva igra “stran od sonca”. Moramo pa se zavedati, da kljub temu princi in princeske v gradu sence lahko dobijo med 50 in 95% UV sevanja (odvisno od gostote vegetacije)! Ob oblačnih dneh nas lahko še vedno doseže 80 % sevanja, ne smemo pozabiti na reflektirane UV žarke, ki tudi dosežejo kožo! Sneg reflektira okoli 80 % žarkov, mivka 17 do 25 % mivka; voda med 5 in 100 %.«

Kremo za sončenje moramo na kožo nanesti 30 minut preden gremo na sonce v dovolj debelem sloju in enakomerno, zaščito ponovimo vsaki 2 uri oz. po kopanju, močnem potenju, brisanju itd. še pogosteje. 

Zdrave zagorelosti ni, porjavela koža je znak, da je poškodovana

»Koža ima več naravnih mehanizmov zaščite pred UV žarki, ki žal niso popolna zaščita pred neželenimi posledicami izpostavljanja soncu. Pod vplivom UV žarkov se zadebeli rožena površinska plast kože, ki tako deluje kot fizikalna ovira za sončne žarke. Koža proizvaja pigment, ki ga imenujemo melanin. Ob izpostavljenosti soncu postane koža rjava že v nekaj minutah po izpostavitvi UVA žarkom ali pozneje, po 24 do 48 urah, pod vplivom UVB žarkov. Rjava barva kože je obrambni odziv. Zdrave zagorelosti ni! Če koža porjavi, pomeni, da je poškodovana. Odmerki sončenja se seštevajo; zlasti pomembni so tisti, ki jih prejmemo pred tridesetim letom starosti. Naša koža ima nekatere sposobnosti samozdravljenja in nenehno popravlja poškodbe, ki jih povzročajo sončni žarki. Toda vsega ni možno popraviti. Z leti se poškodbe in vplivi zunanjih dejavnikov seštevajo, kar se neizbežno zrcali na koži.«

Sončni žarki kožo poškodujejo kratkoročno in dolgoročno.

Dve vrsti posledic sončenj: zgodnje in pozne

»Zgodnje posledice so predvsem sončna opeklina, redkeje pride do tako imenovane fototoksične reakcije in še redkeje do alergije na sonce. Pozne posledice se pojavijo zaradi dolgotrajnega, več let trajajočega izpostavljanja sončnim žarkom. Če gledamo kožo, ki je bila v življenju bolj izpostavljena soncu (roke, podlakti), ali pa kožo, ki je bila zaščitena z obleko, je videti precej razlik. Staranje zaradi sonca je počasen proces in je posledica kroničnega izpostavljanja ultravijoličnim žarkom. Je neodvisen proces in ne predstavlja pospeševanja kronološkega staranja. Na mestih izpostavljanja soncu prihaja z leti do stanjšanja kože, gubanja, premikov pigmenta, ki se kažejo kot svetlejše ali temnejše lise. Pojavljajo se žilice, krvavitve v kožo, pa tudi motnje oroženevanja, ki so lahko zgolj starostne narave ali pa gre za predstopnje ali kožni rak, ki je skrajna posledica vpliva sončnih žarkov na kožo. Pod vplivom UV žarkov nastajajo rakave celice, oslabljen imunski sistem vrši slabši nadzor nad rakavimi celicami, ki se mu lažje izognejo in se začnejo maligno razmnoževati. Najpogostejša vrsta kožnega raka, izrazito povezana s sončenjem, je bazalnocelični karcinom, ki je na srečo terapevtsko obvladljiv. Pojavljajo se tudi aktinične keratoze in ploščatocelični karcinom kože, ki jih tudi večinoma uspešno zdravimo.«

Materina znamenja

»Nekatera pigmentna znamenja (nevusi) so prirojeni, se rodimo z njimi, številni pa nastanejo pozneje, lahko v zgodnjem otroštvu, sicer pa pretežno po puberteti. Pomemben dejavnik je dednost. Če imajo starši veliko melanocitnih nevusov, jih bo zelo verjetno imel tudi otrok. Dejavnik za njihov nastanek so tudi sončni žarki (UV-žarki). Znamenja se spreminjajo. V otroški dobi so večinoma temno rjave barve in v ravni kože, z dozorevanjem postajajo svetlejša in se nekoliko dvignejo nad površino kože, v starosti pa spontano izginjajo. Opisano spreminjanje je večkrat vzrok za zaskrbljenost, vendar gre le za normalen fiziološki proces.«

Iz materinega znamenja lahko vznikne melanom, najnevarnejši rak kože

»Na srečo je verjetnost, da se pigmentno znamenje rakasto spremeni, zelo majhna. Pojav melanoma v otroški dobi je možen, a na srečo redek. Je pa prav, da smo na svoja znamenja in znamenja otroka pozorni. Pozorni moramo biti, če se pigmentno znamenje spreminja po obliki in omejenosti, barvi in velikosti ali če v odrasli dobi opazimo novega, ki raste, saj večinoma melanom vznikne na novo na mestu, kjer ni bilo predhodnega pigmentnega znamenja in nato nenehno raste. V teh primerih svetujemo vsekakor obisk zdravnika oziroma dermatologa.«

Število pigmentnih znamenj pri posamezniku je povezano tudi z izpostavljenostjo soncu v otroštvu

»Bolj ko je otrok izpostavljen ultravijoličnim žarkom, večje število znamenj se bo pojavilo, kar pomeni večjo verjetnost, da se bo morda pozneje v življenju razvil melanom. Zato moramo upoštevati ustrezno zaščito pred soncem v vseh življenjskih obdobjih, zlasti v otroštvu in zavarovati vso svojo kožo: z oblačili, pokrivali in tudi z uporabo pripravkov z zaščitnimi filtri. Takšna zaščita zadostuje tudi za pigmentna znamenja, ki jih ni treba še dodatno zavarovati pred soncem, npr. prekrivati z obližem.«

Zaščita ne le na plaži, pač pa pri vseh aktivnostih na prostem

»Sončnemu UV sevanju nismo izpostavljeni le na obali in ob bazenu, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih, pri kolesarjenju ali pri hoji v šolo, pri rekreaciji in športu na prostem, pri druženju na prostem s prijatelji in vrstniki, na pikniku itd.. Zaščita je potrebna tudi med zimskim dopustom, saj sneg reflektira okoli 80 % sončnih žarkov. Zato mora imeti zaščita otroške kože pred soncem svojo pomembno vlogo v vsakodnevnem življenju, in je neodvisna od letnega časa. Zaščita ni priporočilo, ampak nuja!«

Ko je sonca na koži preveč

»Sončna opeklina spada med zgodnje škodljive posledice pretiranega izpostavljanja soncu in je opozorilo, da je bilo sonca preveč. Pojavi se nekaj ur po premočnem delovanju sončnih žarkov na kožo. Spremembe so najmočneje izražene po 24 urah od izpostavljenosti sprožilnem dejavniku. Lahko se kaže kot blaga pordelost, lahko pa tudi kot intenzivna rdečica z mehurji, ki jo lahko spremlja slabo počutje, glavobol in mrzlica. Spremembe nastajajo zgolj na področjih, ki so bili izpostavljeni soncu. Sončna opeklina je skrajno neprijetna, koža je pekoča in boleča. Pogosto na nanjo pozabimo takoj, ko se po nekaj dneh vnetje umiri in bolečina izzveni, ampak koža si je bo zapomnila, kot tudi vsakega trenutka, ki smo ga preživeli na soncu.«

Ukrepi ob opeklinah

»Prvi ukrep ob pojavu sončne opekline je umik s sonca. Večinoma potrebujemo simptomatsko zdravljenje vnetja kože in nadzor bolečine. Hladni obkladki nekoliko olajšajo bolečino in nelagodje. Pri blažji obliki uporabljamo indiferentne hidrofilne kreme, ki ne vsebujejo dišav in konzervansov ter ne dražijo kože. Izogibati se je treba lokalnim antihistaminikom, ker lahko povzročijo kontaktno senzibilizacijo, kot tudi sestavinam, ki so potencialni iritanti ali alergeni, kot so sestavine vprašljivega rastlinskega in živalskega izvora. Pri močnejši klinični sliki je občasno potreben pregled pri zdravniku. Koristijo tudi obkladki s fiziološko raztopino, pri močneje prizadeti koži lahko kratkotrajno uporabljamo lokalna protivnetna zdravila po navodilih zdravnika. Ob prisotnosti močnih bolečin se svetuje tudi ustrezna protibolečinska terapija, koristijo lahko nesteroidni antirevmatiki, ki jih bolnik prejema po navodilih zdravnika. Vsekakor je potrebna tudi ustrezna rehidracija.«

Melanom je pomembno odkriti dovolj zgodaj

»Melanom je rakasto obolenje, ki zelo hitro naredi razsevke, zato je nadvse pomembno, da ga odkrijemo dovolj zgodaj, ko je še majhen in tanek, kot tak je ozdravljiv. Melanom se lahko razvije pri vsakomur, vendar imajo povečano tveganje zanj ljudje, ki so ga že imeli v preteklosti ali tisti, ki zaradi kake druge bolezni jemljejo sredstva za zmanjšanje odpornosti (imunosupresive). Pomembno vlogo igra tudi dednost: povečano tveganje imajo osebe s pojavom melanoma pri ožjih članih družine. Tudi ljudje s številnimi pigmentnimi znamenji (več kot 50) imajo večjo nagnjenost k pojavu melanoma. Dejavnik tveganja je prisotnost atipičnih nevusov (znamenj). Pri prirojenih znamenjih je treba biti pozoren, kadar so ta velika. Pri vsakem velikem znamenju namreč obstaja verjetnost, da se bo eveventuelno na njem razvil melanom. Za nastanek melanoma je pomemben tudi tip kože. V večji nevarnosti so ljudje s svetlejšimi tipi kože, predvsem tisti, ki so se v otroštvu intenzivno izpostavljali soncu in imeli sončne opekline z mehurji. Zaradi pretiranega sončenja se poleg melanoma lahko pojavijo in drugi kožni raki, ki se sicer na srečo širijo počasi.«

Pretirana izpostavitev soncu v otroštvu, ki je večkrat povzročala pojav opekline z mehurji, več kot podvoji možnost obolevanja za melanomom kasneje v življenju.