Narcisoidnost - življenje kot monodrama
Za življenje | 06.07.2021, 07:42 Rok Mihevc
Tokrat smo se v oddaji Za življenje posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, gostil ga je voditelj Blaž Lesnik.
"Te ljudi učiti sočutja je tako, kot bi slepega učil gledati"
Narcistično motnjo prepoznamo po pretirani občutljivosti na kritiko, močni potrebi po občudovanju in pomankljivem razumevanju čustev do drugih, je pojasnil p. Christian Gostečnik. »Danes je to ena izmed najbolj osebnostnih motenj, ki je globoko razširjenja in je podlaga vsem ljudem, ki kakšnih konfliktov ne morejo reševati oz. jih ne vidijo, oz. govorijo, da to sploh ne obstoja. Najhuje je, da zanikamo, da probleme imamo, da smo v redu, da imajo probleme drugi. Da so drugi tisti, ki nam kreirajo življenje, nas delajo mizerne, da smo nemogoči, se razjezimo, postanemo arogantni, se zasvajamo, vsega sta kriva svet in okolica.«
To razmišljanje je jedro vsakega narcisoidnega stališča. Če smo pošteni, pravi Gostečnik, so to globoko ranjeni ljudje. »Vsi smo na tem narcisoidnem potovanju od tega do onega. So ljudje, ki so globoko patološko narcisoidni, ki nimajo nobenega občutka za nikogar, so nesposobni kakršnegakoli sočutja. Te ljudi učiti sočutja je tako, kot bi učil slepega gledati. Ne zmore. Ker nima osnovnega aparata, da bi to sploh zmogel.«
Živeti z narcisoidno osebnostjo je tako kot bi živel z verižnim kadilcem. Vedno je okoli njega dim. Si sekundarna žrtev tega, ker vsrkavaš njegov dim. Povsod se počutiš ničvrednega, si razočaran, neprimerno se počutiš v vsakem takšnem odnosu.
Elita, ki jim vse pripada ...
Druga karakteristika teh ljudi je, da so v sebi prepričani, da jim je svet dolžan, da jim je dolžan partner, otroci ... »Okarakterizirani so kot elita, ki jim vse pripada. Tu so tudi starši, ki svoje otroke vidijo kot elito. »Moj otrok je kombinacija Mesija in Ronalda, problem je samo to, da trenerji tega ne vidijo.« Ta grandioznost, veličastvenost, nekaj, kar me dviga nad vse...«
Ti ljudje so strahovito ranljivi na vsako kritiko, je dejal Gostečnik. Njim kritika ne pristoja, oni delajo prav. »In v tem so tako močno zavarovani sami vase, da so zaradi tega izrazito arogantni, cinični, sarkastični, ponižujoči in sramotijo vse okoli sebe. Povedali ti bodo, da voziš »kripo« po svetu, ti pa si komaj prislužil denar, da si si ga kupil ...« Potrebujejo tudi ogromno pozornosti in pohval. »Če jim tega ne daš, potem so ti ljudje popolnoma uničeni. Rabijo svetovni aplavz, treba jim je biti hvaležen, nenehno izkazovati pohvalo, priznanje, ponos, da verjameš v njih, da so najmogočnejši, najlepši, da vse zmorejo in če tega niso, potem mi nismo tega v njih prepoznali. Te osebe so globoko ranjene in večinoma ti ljudje prihajajo iz družin, kjer je bila izrazita čustvena zanemarjenost in so si ti ljudje morali v sebi zgraditi eno sliko v sebi, da so drugačni. Ti ljudje so sposobni lagati, krasti, manipulirati, ne da bi oni to sploh vedeli.«
Narcisoidna oseba ni ničesar drugega kot nedozorela osebnost, ki je ostali pri petih, šestih letih, ker ni nikoli zrasla iz tega otroštva. Njej pripada vse.
Pri njih ni pohval
So tudi izjemno inteligentni in znajo osvajati s svojim šarmom. »A gorje tistim ljudem, ki so z njimi. To so ljudje, ki bodo znali v karitativnih dejavnostih biti pozorni in sočutni do vsakega človeka, ki bo daroval, ampak hkrati kruti do svojih lastnih ljudi, ki so mu najbližje. To so možje, ki bodo v službi delali izjemne stvari, doma pa bodo zatirali svoje žene. In obratno.« Ne prepoznajo nikogar okoli sebe in pri njih ni pohval. »Je skrajna oblika manipulacije, ki pomeni nadzor, razvrednotenje, da sebe postavim nad vse. Vse so krivi drugi in gorje, če imaš takšnega šefa. Kako preživeti z njim? Strogo se omejiti, vedeti kje si in do kje lahko greš. Imeti jasno razmejitev kje, kako in kaj. Ti ljudje niso sposobni videti sočloveka, ga niti ne zanima. Jedro njih je negotovost in občutek, da so nepomembni in ničvredni. Sfere teh občutij, ki jih ne prepoznavamo pri njih, ker delujejo ravno obratno, so njihovi obrambni mehanizmi.«
Kako je z zdravljenjem težjih oblik narcisoidnosti, kako uspešno je? Odgovoru Gostečnika in ostalim mislim prisluhnite v posnetku oddaje »Za življenje«.