Matjaž Merljak
Matej Kržišnik
Andrej Šinko
Bled (foto: )
Bled | (foto: )

Referendum o vodah

01.07.2021, 11:44 Tanja Dominko

Na referendumu bomo 11. julija odločali o noveli zakona o vodah. Zahtevo za referendum so vložile različne nevladne organizacije, vprašanje na lističu pa se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021? Novela bo na referendumu zavrnjena, če se bo za to izrekla večina udeležencev referenduma, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Glede na seznam volilnih upravičencev to pomeni približno 340.000 volivcev. V oddaji Pogovor o smo predstavili različna stališča do novele, v ločenih pogovorih so sodelovali direktor Direkcije za vode Roman Kramer, predsednik društva Eko krog Uroš Macerl in predsednik parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor Bojan Podkrajšek.

Direktor Direkcije za vode Roman Kramer

Kakšna je trenutna ureditev?

»Trenutno zakon o vodah omogoča zožanje priobalnega pasu na pobudo lokalne skupnosti. Postopek se lahko izpelje za kakršenkoli objekt, predvidenih je šest različnih preverjanj, po katerih se preverja, ali se lahko za objekt zoži priobalni pas in se ta objekt gradi ali ne. Strokovno to presoja direkcija za vode, če presodi, da je poseg dopusten, da pozitivno mnenje na ministrstvo za okolje in prostor, pripravi se uredba, ki jo nato sprejme vlada.«

Kako je s pridobivanjem dovoljenj za posege, kdo je ključen element?

»Ključen element je direkcija RS za vode. Ta po vseh šestih kriterijih presodi, ali je možno zožanje priobalnega pasu ali ni. Potem poda mnenje na ministrstvo za okolje in prostor, ki lahko odloči tudi drugače, ampak običajno sledi strokovnemu mnenju direkcije.«

Katerih pa je teh šest kriterijev?

»Trenutno so kriteriji, da se lahko umesti na obstoječe zazidano stavbno zemljišče znotraj naselja, potem je kriterij poplavne ogroženosti, se preverja, ali se ta poveča ali ne, presoja se vpliv na kakovost vode, površinske in podzemne, potem se presoja, ali vpliva na pridobljene vodne pravice, saj ima nekdo pravico do vode za namakanje, ima žago ali mlin. Potem se presoja, ali bo omogočen dostop za izvajalca vzdrževanja, ki ga izvaja gospodarska javna služba, zadnji kriterij pa je, ali se zasledujejo cilji upravljanja z vodami. Ti kriteriji ostajajo tudi v noveli.«

Direktor Direkcije RS za vode Roman Kramer
Direktor Direkcije RS za vode Roman Kramer © STA

Kaj torej prinaša novela, o kateri odločamo na referendumu? Kolikor razumemo, je sprememba v manjšem delu. Kako vi berete določbo, ki na priobalnih zemljiščih omogoča »gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov« in "drugih objektov", je dejansko odločno preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in posledično za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles?

»V Sloveniji imamo kvalifikacijo objektov in po obstoječem zakonu o vodah ni izpostavljena nobena klasifikacija, torej je teoretično možno postaviti kakršenkoli objekt na ta priobalni pas, po novem se ta nabor nanaša samo na dve skupini, možni so samo enostavni objekti ali pa objekti v javni rabi. Razpon objektov se torej zoži. Pomembno pa je, da se bere drugi odstavek tega 37. člena, v katerem se istih šest kriterijev iz 14. člena v ta člen prenaša, izpadel je samo prvi kriterij, da je na zazidanih stavbnih zemljiščih znotraj naselja, saj je tako ali tako ne moreš nečesa umestiti nekam, kjer ni s prostorskim aktom določeno stavbno zemljišče. O tem govori namreč zakon o urejanju prostora.«

Kakšen pa je sploh interes za posege?

»Interes ni tako velik, trenutno imamo v obravnavi 30 takšnih vlog, ampak v roku dveh let, saj postopek preverjanja šestih kriterij traja kar dolgo. Ker je treba pripraviti elaborate, študije poplavne varnosti, elaborat vpliva na kvaliteto vode, kar se ne zaključi v enem mesecu, ampak lahko traja tudi leto dni.«

Kdo pa bi bili investitorji, ali tukaj novela kaj spreminja?

»Novela uvaja, da je pobudnik lahko vsakdo, prej je bila lahko samo lokalna skupnost.«

Veliko poslušamo o varovanju pitne vode, češ da bi jo zakon o vodah ogrozil - vaš pogled na to?

»Ne vem, kje so to zasledili, namreč od šestih kriterijev je bistveni prav šesti, da se ne sme posegati na cilje upravljanja z vodami. Če preberete drugi člen zakona o vodah, je najbolj pomemben cilj, da se ne sme zmanjševati ne količinsko ne kvalitetno virov pitne vode. Ta kriterij je že prej in še vedno ščiti pitno vodo, smo varuhi čiste pitne vode. S pitno vodo ta novela nima nobene povezave. Nikakor se ne bo poslabšal noben pogoj za pitno vodo.«

Kaj pravite na splošno o predreferendumski kampanji?

»Moje mnenje je, da govorimo vsi isto, samo se očitno ne slišimo. Tudi sami nasprotniki zakona so priznali, da če se bo presojalo po teh šestih kriterijih, da bo praktično nemogoče umestiti objekte, ki bi kaj spremenili, se pa bojijo,da bi ljudje to kršili. To pa ne pomeni, da bi mi podlegli pritiskom kapitala ali kaj podobnega. Ne vidim bojazni, saj že sedaj striktno delamo in bomo še naprej striktno delali po teh kriterijih.«

Kakšno vlogo bo imela po novem stroka in kakšno vlada? Očitki so, da vlada pridobiva na veljavi.

»Ravno nasprotno. Do zdaj je vlada sprejemala uredbe za zožanje obalnega pasu, po novem bo odločala direkcija za vode, ki bo izdala vodno soglasje ali pa izdala negativno odločbo.«

Vi direkcijo za vode vodite, se bojite pritiskov?

»Pritiskov se ne bojim, tudi do zdaj jih ni bilo, mi delamo po stroki in črki zakona. Teh šest kriterijev niso subjektivne ocene, so eksaktne stvari, ki morajo biti natančno obrazložene.«

Uroš Macerl, predsednik društva Eko krog

Kateri so ključni razlogi, da ste začeli zbirate podpise za referendum?

»Pomislekov je več, pomembno je, da se tako pomemben zakon sprejema na demokratičen in zakonit način, ta ni bil, pač pa je bil sprejet pod pretvezo, da gre za manjše spremembe in je bil sprejet po skrajšanem 14-dnevnem postopku. Po končani javni obravnavi sta bila dodana dva poglavitna člena. 69. člen, ki je dovoljeval gradnjo objektov in tovarn, ki delajo tudi z nevarnimi kemičnimi snovmi na vodovarstvenem območju, in pa 37. člen, ki dovoljuje gradnjo na priobalnem pasu. Mi smo pripravili novinarsko konferenco, naša želja je bila, da preprečimo, da se tak zakon sprejme.«

Kaj je takega, da zadeve ne funkcionirajo, je bilo treba sploh spreminjati zakon?

»Razlog, zaradi katerega so na vladi razlagali spreminjanje zakona, je ta, da so prepozno dali sredstva v zakon iz vodnega sklada za poplavno varnost. Zato so šli spreminjat krovni zakon. Če bi dodali samo ta člen, ne bi bilo nič narobe, ko pa po javni obravnavi dodajo še dva člena, noben izgovor ne drži, pač pa je jasno, da je bil cilj drug.«

69. člen je bil umaknjen, zdaj je samo še 37. člen tak, ki mu nasprotujete.

»Za umik 69. člena je bil izveden tak pritisk, da so navsezadnje ugotovili, da je tako absurden, da so ga umaknili. Razmišljali smo, da so ga namensko dali v zakon, da pritegne pozornost in se ga umakne, da pa je bil glavni cilj umestitev 37. člena. Mi smo jasno povedali, da ne bomo dovolili ne enemu ne drugemu, da ostaneta v zakonu. 37. člen dovoljuje gradnjo na priobalnih območjih, dovoljuje gradnjo enostavnih objektov in povečuje nabor pozidave in objektov, ki se lahko gradijo. Ta priobalni pas pa ima izjemno pomembno vlogo, da ščiti pred poplavami, drugo pa je to, da je 40- metrski pas kot ena ledvica, filter, preko katerega se površinske vode sfiltrirajo, preden napajajo podtalne vode. Mi smo rekam, jezerom vzeli že zelo veliko. Znotraj naselij je pas 15 metrov, zunaj pa 40 metrov. Mi meje moramo ohraniti, saj sicer stopamo v napačno smer.«

Predsednik društva Eko krog Uros Macerl
Predsednik društva Eko krog Uros Macerl © STA

Stroka pravi, da sprememba bolj omejuje, kot je omejevala prejšnja zakonodaja.

»Vsa stroka je proti, izključno direkcija za vode ga ščiti. Samo direktor Kramer je tisti, ki zakon javno zagovarja. To, kar trdi, je zavajanje. Ker isti pogoji so veljali že v obstoječem zakonu, postopek tudi ostaja isti, nič se ni zaostrilo, se je pa sprostilo. Prej je zakon dovoljeval izjemo, krčenje priobalnega pasu, dovoljenje za izjemo je morala na koncu dati vlada, teh izjem je bilo res malo. Po letu 2008 je bilo teh izjem 17, manj kot dve na leto. Ta novela pa umika odločanje na nižji nivo, sedaj bodo odločale upravne enote z izdajo gradbenega dovoljenja. Prejšnji zakon je določal izjemo, da so gradnje samo znotraj naselij, zdaj pa je pogoj, da mora biti vrisan v OPN-jih, ki pa se lahko zarišejo kadarkoli, na občine se izvaja pritisk investitorjev, ki si želijo graditi. Novela celo omogoča gradnjo na sami vodi in povsem možno je, da bo, ko pride kapital in obljube, vsak občinski svet in župan klecnil. Še nekaj nevarnega je, da se je zadnji dan dodalo še eno izjemo, da je možno graditi enostavne objekte, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. Če bi ta zakon dejansko želel skrbeti za to, čemur je namenjen, 37. člena ne bi smelo biti. In bi lahko koristili sredstva tudi za sanacijo vodotokov. Kakšen zakon je to, ki trdi, da rešuje območja, hkrati pa dovoljuje gradnjo?«

G. Macerl, tudi sami se ukvarjate s turizmom. Turizmu pa se verjetno ustrezalo, da se ureja območja ob jezerih, rekah?

»Gre za 40 metrov, zakaj ne bi imeli na območju do 40 metrov zelenje, habitate, od tam naprej pa gostilno, hotel, lokal...«

Pa ste prepričani, da bi res tako množično začeli posegati, da direkcija ne bo opravljala poslanstva in ščitila voda?

»Ta ista direkcija je že velikokrat klecnila. Se ni oglašala, ko smo se pogovarjali o Magni na vodovarstvenem območju, niti pri kanalu C0, izdala je dovoljenje Eternitu v Anhovem, ki je kak mesec dni po dovoljenju onesnažil vodo.«

V posnetku oddaje lahko prisluhnete tudi predsedniku odbora za okolje in infrastrukturo Bojanu Podkrajšku in odlomkom s posveta pri predsedniku republike Borutu Pahorju, na katerem so spregovorili tudi drugi predstavniki stroke.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Oddaje , Novice

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Srečanje škofa Sajeta z vojaškim in policijskim vikariatom (photo: Škofija Novo mesto) Srečanje škofa Sajeta z vojaškim in policijskim vikariatom (photo: Škofija Novo mesto)

Novi škof Saje na obiskih

Novomeški škof Andrej Saje po škofovskem posvečenju, ki je bilo dober mesec nazaj, obiskuje lokalne oblasti, ustanove in druge organizacije. Tako se je te dni mudil pri novomeškemu županu, na ...