Državni zbor | (foto: Rok Mihevc)
SD predlog o financiranju razširjenega programa vidi kot darilo desnice zasebnim šolam
Slovenija Petra Stopar Tanja Dominko Rok Mihevc
Poslanke in poslanci bodo danes odločali o noveli zakona o financiranju programov zasebnega osnovnega šolstva. Z njo koalicija predlaga, da država v zasebnih osnovnih šolah zagotovi 100-odstotno financiranje obveznega programa in 85 odstotno financiranje razširjenega programa. Predlog novele, ki so ga vložile SDS, NSi in SMC in je v drugi obravnavi, je še eden v vrsti poskusov uresničitve odločbe Ustavnega sodišča.
38 poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem z novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja predlaga, da država v zasebnih osnovnih šolah zagotovi 100-odstotno financiranje obveznega programa, kar je določilo tudi Ustavno sodišče. Ni pa po njegovi oceni treba državi financirati t. i. razširjenega programa zasebnih šol, kamor spadajo dopolnilni pouk, jutranje varstvo in podaljšano bivanje.
A tovrstna razdelitev je po mnenju poslanke SDS Mojce Škrinjar strokovno sporna, saj nekateri otroci tudi ta neobvezni del nujno potrebujejo, je povedala poslanka SDS Mojca Škrinjar. »Toda Ustavno sodišče je odločilo, in zaradi varovanja pravnega reda ter v političnem okolju minimalnega sledenja otrokovim potrebam in pravicam je pred nami zakon, ki ureja polno financiranje enega dela osnovnošolskega izobraževanja otrok, vključenih v osnovno šolo, katere ustanovitelj ni večinski, lokalna skupnost, temveč zasebnik.« In novela v tem sledi ustavni odločbi, poleg tega pa predlaga tudi financiranje razširjenega programa, in sicer v 85 odstotkih.
A slednje je naletelo na veliko nasprotovanje v delu opozicijskih poslanskih skupin. SD predlog o financiranju razširjenega programa vidi kot darilo desnice zasebnim šolam. »In vemo, da za tem stoji tudi Rimskokatoliška cerkev, ki hlepi po tem, da bi rekatolizirala Slovenijo, da bi vzpostavila večjo moč in vpliv v slovenski družbi. Ampak, kot rečeno, Socialni demokrati se bomo z vsemi močmi borili proti temu,« je dejal Marko Koprivc. Novelo bodo v SD podprli, če bo vsebovala zgolj uvedbo 100-odstotnega financiranja obveznega programa. Da je ključno zavedanje, da bi bil denar namenjen otrokom in ne šolam, pa so poudarili predlagatelji novele. Mojca Škrinjar je tako dodala: "Vsi ti starši so tudi davkoplačevalci, ki pošiljajo svoje otroke v zasebne šole. Oni prav tako plačujejo dohodnino in iz te dohodnine se financirajo tudi javne šole, kamor pa njihovi otroci ne hodijo. Torej, jaz mislim, da bi lahko v naši družbi pokazali toliko strpnosti, da bi lahko ta zakon, ki sledi točno ustavni odločbi, podprli in s tem pomagali staršem, da bi plačevali manj, kajti, v te zasebne šole ne hodijo samo bogati. Ravno obratno. So ljudje, ki imajo lahko zelo nizke dohodke, sama jih poznam nekaj in jim je težko plačevati šolnino. Pa vendarle jo morajo, ker ste slišali, da nikakor država, niti lokalna skupnost, ne more nekaterih stroškov in ne sme, torej, sofinancirati. Naložbe v prostor niso financirane z davkoplačevalskim denarjem, čeprav ta isti ljudje tudi plačujejo davke za to, da financirajo javno šolstvo, pa še kaj javnega."
ZASEBNE OSNOVNE ŠOLE
V Sloveniji deluje šest zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe. To so Waldorfska šola Ljubljana z organizacijskimi enotami na Gorenjskem, Primorskem, Savinjskem in v Pomurju, Waldorfska šola Maribor, Osnovna šola Alojzija Šuštarja Ljubljana, Inštitut Montessori v Ljubljani, Osnovna šola Montessori v okviru Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru ter Inštitut za celostno vzgojo in izobraževanje otrok LILA v Ljubljani.
V zasebne šole z javno veljavnimi izobraževalnimi programi je bilo v preteklem šolskem letu v Sloveniji vpisanih 1793 učencev, največ v Waldorski šoli Ljubljana, ki ima v štirih organizacijskih enotah skupaj 771 učencev. Sledita Osnovna šola Alojzija Šuštarja Ljubljana s 475 učenci in Inštitut Montessori v Ljubljani z 205 učenci. Ostale imajo manj kot 200 učencev.
Te osnovne šole skupaj zaposlujejo 303 ljudi, od tega 251 strokovnih delavcev in 52 drugih delavcev.
