Zakaj Tadej Pogačar zmaguje? Mama Marjeta in oče Mirko o svojem sinu.

Sol in luč | 18.07.2021, 19:55 Tadej Sadar

Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je zmagovalec 108. dirke po Franciji. V zgodovino se je vpisal kot najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Dvaindvajsetletnik s Klanca pri Komendi je bil letos nesporni kralj dirke po Franciji. Vnovič, tako kot leto prej, je osvojil tri prestižne majice. Rumeno za skupnega zmagovalca, belo za najboljšega mladega kolesarja ter pikčasto za najboljšega hribolazca. Iskrene čestitke!

Po koncu največje kolesarske preizkušnje na svetu je imel Pogačar (Jumbo-Visma) pred drugouvrščenim Dancem Jonasom Vingegaardom (Jumbo-Visma) 5:20 minute naskoka, tretji Ekvadorec Richard Carapaz (Ineos Grenadiers) pa je zaostal že 7:03 minute.

Večji del prednosti pred najbližjima zasledovalcema je slovenski kolesarski zvezdnik nabral v obeh etapah v Alpah ob koncu prvega tedna Toura. Od takrat naprej pa je mirno krmaril do skupne zmage v sicer številnih zahtevnih etapah in napornem zaključku v Pirenejih.

Dirko po Franciji sta uspešno zaključila še dva Slovenca. Z dvema zmagama v sedmi in 19. etapi je letos na Touru zablestel Matej Mohorič, v vlogi pomočnika pa je dobro delo opravil tudi Luka Mezgec v ekipi BikeExchange. Najvišje je sicer posegel prav v zadnji etapi, ko je bil na Elizejskih poljanah četrti.

Vsi trije Slovenci so se danes v delu etape, namenjene fotografom in snemalcem, poklonili tudi Primožu Rogliču. Enaintridesetletni Kisovčan je moral zaradi posledic padcev predčasno končati Tour, Pogačar, Mohorič in Mezgec pa so pred kamerami družno pozirali s številko 11, ki jo ne letos nosil Roglič.

 

Nikoli ni tega delal na silo, vedno z igrivostjo!

Sredi junija smo v oddaji Sol in Luč gostili starša Tadeja Pogačarja in se z njima pogovarjali o skrivnosti uspeha našega kolesarskega asa. Starša vrhunskega športnika gotovo vesta kaj o vztrajnosti, potrpežljivosti, spoštovanju, skratka o vrednotah, ki so temelj za vsakršen smisel.

"Tadeju sva vedno govorila, da v življenju ne bodo samo uspehi, da bodo tudi porazi in da ti pridejo z razlogom." 

"Še vedno smo takšna družina, kot smo bili prej. Želimo biti skupaj in povezani, čeprav živimo vsak na svojem koncu sveta." Tako je na vprašanje ali se jim je življenje zelo spremenilo, odgovoril oče Mirko in dodal: "Ko je uspeh, smo vsi veseli in dobivamo nove prijatelje."

Tadej je vedno zelo spoštoval trenerje in tudi sotekmovalce in to se ti vedno tudi vrne v dobrem smislu.

V oddaji Sol in luč govorimo predvsem o smislu življenja in vrednote nekako tlakujejo pot v iskanju smisla. V enem od intervjujev ste omenili, kako funkcionira vaša družina, da morajo vsi delati vse. Je takšen, enostaven in življenjski pristop, tisti, v katerem potem te klasične vrednote lahko zaživijo? Vztrajnosti se navadiš, če jo nekdo zahteva od tebe, prav tako spoštljivosti in podobno... Moramo torej to zahtevati od otrok?

"Otrokom danes prehitro ustrežemo in ti nam sami priznavajo, da so nato v življenju kar naenkrat postavljeni pred izzive, ki jim niso kos, tako da starši otrokom moramo nalagati zadolžitve, ki jih morajo ne samo opraviti, ampak morajo biti tudi dobro opravljene.

Kolesarsko šolo v Rogu je Tadej obiskoval od desetega leta naprej in bil vedno zelo marljiv. Vedno je želel »še več«. Ni pa tega nikoli delal na silo, ampak vedno z igrivostjo in veseljem in tako je tudi sedaj, kot lahko opazimo tudi sedaj, ko z govorico telesa izraža, da to kar počne res dela z veseljem."

Po uspehih naših športnikov smo prepoznavni v svetu. Nenazadnje ob takšni kolesarski prevladi, ob Tadeju imamo tudi Primoža, smo lahko povsem upravičeno ponosni. Takšen ponos in drznost smo vedno občudovali pri drugih. Gre za nekakšen dvig glave, kar simbolično spominja na dvig zastave, skratka za ponos na svoj narod, državo, pripadnost. Kako pa je športniku, ko pride poraz, ko ostane sam?

"Tadeju sva vedno govorila, da v življenju ne bodo samo uspehi, da bodo tudi porazi in da ti pridejo z razlogom. V naši družini smo se tega učili že od majhnega, ko smo igrali družabne igre. Že takrat smo se učili prenašati poraze in pri Tadeju lahko zdaj opazujemo, da kar dobro prenaša neuspehe. Vedno sva tudi govorila, da je vsaka stvar za nekaj dobra in da se ob tem moraš kaj naučiti. Nikoli ne veš s kakšnim razlogom se ti nekaj zgodi. Iz situacije pa vedno lahko kaj »odneseš«."