Blaž Lesnik
Miha Močnik
Tone Gorjup
Kako dolgo še bomo 'tankali' bencin oz. dizel? (foto: Wassim Chouak / Unsplash)
Kako dolgo še bomo 'tankali' bencin oz. dizel? | (foto: Wassim Chouak / Unsplash)

Obdobje 10 let bo prelomno v mobilnosti; klasičnih goriv ne bo več

27.05.2021, 12:21 Mirjam Judež

Veliko se govori o e-mobilnosti: bo res prinesla najboljšo rešitev za okolje in za naše žepe? O prihodnosti, mobilnosti, pogonskih gorivih in prehodnem obdobju, v katerem se nahajamo, smo govorili z našim gostom Silvanom Simčičem, strokovnjakom za goriva iz Petrola. Pogovor je »vozil« Blaž Lesnik.

Prihodnost mobilnosti čez 10, 20 let bo brezogljična ali nižje ogljična

»Tega se v Petrolu zelo dobro zavedamo, zato smo se že pred leti začeli usmerjati tudi v te pogone. Elektrifikacija pogonov v prometu je pomemben faktor in vemo, da bo prav gotovo prevladala, vprašanje pa je, kako hitro. Ob tem se moramo zavedati, da verjetno ti pogoni ne bodo edini, bodo tudi drugi pogoni: npr. uporaba vodika omogoča elektrifikacijo vozil, pogonski vir bo vodik, ampak vedeti moramo, da se to ne bo zgodilo čez noč. Govorimo o obdobju 10 let, ki bo gotovo prelomno v mobilnosti. Delamo na elektro mobilnosti, na novih pogonih, še naprej pa skrbimo za klasične konvencionalne pogone, da so na poti do tja čim bolj okolju prijazni, čim manj škodljivi (zavedamo se, da izgorevanje motorja prinaša določene posledice) in prav to je namen prenov, ki smo jih naredili tudi na konvencionalnih, klasičnih gorivih.«

Ni veliko časa za prehod v brezogljično družbo

»Smo v veliki zamudi, ni več prav veliko časa za prehod na nove tehnologije, prehod v brezogljično družbo. Že leta 1980 smo se začeli pogovarjati o škodljivih vplivih goriv na okolje, kaj dosti pa se ni naredilo. V 2021 čutimo precej posledic uporabe goriv na tak način, kot jih poznamo, zato bo moral biti prehod hitrejši. V vsakem primeru bo prišlo do te spremembe, a tako velike revolucije res ni mogoče opraviti čez noč. Na cestah je še vedno ogromno število klasičnih vozil. Ta čas moramo gledati kot prehod v boljše čase, pri tem pa moramo paziti, da še ujamemo vlak, s katerim lahko ustavimo negativne trende, ki so prisotni: predvsem segrevanje ozračja in škodni vplivi na okolje.«

Naš gost je bil Silvan Simčič, strokovnjak za goriva na Petrolu
Naš gost je bil Silvan Simčič, strokovnjak za goriva na Petrolu © Izidor Šček

Klasične motorje z notranjim izgorevanjem bodo nadomestile druge tehnologije

»Revolucija je prav v tem, da bodo klasični pogoni, ki bazirajo na klasičnih motorjih z notranjim izgorevanjem, izginili, nadomestile jih bodo druge tehnologije. Še vedno se bomo vozili, imeli avto, kot ga poznamo, poganjali pa ga bodo drugi viri. Tudi to je sprememba, da se bomo več vozili s kolesi, več pešačili na krajše razdalje.«

Pred nakupom novega avtomobila

»V tem času je problem vezan na ceno vozil z novimi pogonskimi rešitvami. Ta so zaenkrat še vedno predraga, da bi bila zelo konkurenčna običajnim pogonom. Ampak tudi pri dizelskem, bencinskem motorju obstajajo zelo različne kakovosti oz. tehnološke naprednosti. Dizelski motorji so najbolj na udaru zaradi različnih problemov, ki so bili v preteklosti bolj prisotni. Toda zdaj so po svoje tehnološko zelo napredni, tudi glede sistemov, ki skrbijo za čistost izpuha oz. emisij. Nek kamion naj bi bil velik onesnaževalec, a sodobni motorji vozijo sabo celo tovarno za predelavo teh odpadkov in so tehnološko kos najčistejšim pogonom oz. so temu zelo blizu. Če bomo ostali na konvencionalnih pogonih, svetujem, da kupujemo novejše, modernejše, čistejše tehnologije, da ta čas čim manj škodujemo okolju, v katerem nenazadnje vsi živimo. Ko govorimo o zelenem planetu, ne bomo toliko škodovali planetu, kot sami sebi. Zemlja je preživela marsikaj, vprašanje pa je, kako bomo mi preživeli, če ne bomo skrbeli za te tehnologije.«

V prihodnosti bo pomemben dejavnik pri mobilnosti več kolesarjenja, več hoje. Vsi se zavedamo, da moramo skrbeti sami zase. Vsak posameznik je del te družbe, vsi moramo odgovorno ravnati, eden po eden, pa bomo prišli do pravih rešitev. Tudi te rešitve bodo zmanjšale obremenitev okolja.

Sodobno aditivirano gorivo Qmax je prijaznejše do okolja in motorja

»Za tehnološko novejše motorje potrebujete sodobno gorivo, ki mora ustrezati določenim parametrom, ki so predpisana s strani evropskih standardov. Vemo, da lahko tudi pri gorivih z dodelavo, z dodatki vplivamo, da so emisije nižje, da je poraba nižja. Prav pri zadnji prenovi svojih goriv blagovne znamke Qmax, ki je v teku, smo dali glavni poudarek prav na to.

Prihodnost je brezogljična, ampak do te prihodnosti se moramo pripeljati, na tej poti se bomo še veliko vozili s klasičnimi pogoni, kjer je treba izbrati motor, vozilo novejših, modernejših tehnologij in uporabljati sodobna, aditivirana goriva. Z našim gorivom Qmax dosegamo 4 do 5 % nižjo porabo goriva, emisije so nižje tudi do 15 % od običajnih, če govorimo o delcih ali drugih škodnih emisijah.«

Med gorivi na trgu ni večjih razlik

»Goriva na trgu se ne razlikujejo močno med ponudniki. Vendar pa to razliko naredi prav ta dodelava, dodatki v gorivih, aditivirana goriva (ne v slabšalnem smislu, ampak v pozitivnem), ker z njim dosežemo, da tudi z uporabo kakovostnih goriv motor ostane čim dlje tak, kot je bil, ko je bil nov.«

V Petrolu veliko energije vlagajo v elektro mobilnost, v nove pogone, še naprej pa skrbijo za klasične konvencionalne pogone, da so čim bolj okolju prijazni, čim manj škodljivi
V Petrolu veliko energije vlagajo v elektro mobilnost, v nove pogone, še naprej pa skrbijo za klasične konvencionalne pogone, da so čim bolj okolju prijazni, čim manj škodljivi © Petrol

Motor deluje podobno kot človek

»Motor ima svoj sistem oskrbe z energijo: pri človeku je to krvni sistem, pri motorju je to napajalni sistem. Ti sistemi morajo ostati čisti. Tudi nam govorijo: jejte zdravo, živite zdravo, ne preobremenjujte telesa. Enako velja tudi za motor. Preko goriv damo motorju zdravo hrano, ki vpliva na sistem pretoka goriv po napajalnem sistemu in omogoča, da ostane motor čim dlje bliže idealnim razmeram. Vedeti moramo, če motor deluje optimalno, če proces izgorevanja deluje optimalno, pomeni največ moči ob najmanjši porabi, tudi najmanjši obremenitvi motorja. To pa je cilj, ki ga zasledujemo.«

Nasvet za kupca vozila: dizelski ali bencinski motor?

»Še vedno sem pristaš dizelskih motorjev, po izkoristku so boljši. Razcvet bencinskih motorjev je malo posledica hibridne tehnologije, kjer se vgrajujejo motorji klasičnega tipa v kombinaciji z elektrifikacijo in v nekem smislu so okolju prijaznejši. Ne bi pa zanemarjal najmodernejših dizelskih motorjev, ki so tehnološka špica motornih pogonov. Pretežno v urbanih mestnih središčih bi svetoval elektrifikacijo in pogone, ki so čistejši, če pa imate različne vožnje, če se vozite precej na daljše relacije, so dizelski in bencinski motorji še vedno sprejemljiva tehnologija, ki bo še kar nekaj časa med nami.«

Prednosti in slabosti hibridnih motorjev

»Prednost hibrida je, da ima bistveno manjšo porabo, če ga uporabljamo kot hibrid. To pomeni, da kjer lahko, se vozimo z elektro pogonom, ko tega ni razpolago, na daljše razdalje pa uporabljamo klasični pogon. Glede na izkušnje večina uporabnikov vendarle uporablja klasična goriva, manj elektriko, ker je to vezano na polnjenje. Pot, ki jo lahko prevozimo na elektro pogon, ni prav velika. V tem pogledu hibridi niso manj škodljivi od modernih dizelskih motorjev. To je prehodna faza, kjer prehajamo že k čistejšim brezogljičnim pogonom, ampak jih moramo v teh motorjih tudi uporabljati.«

Silvan Simčič, Petrol
Silvan Simčič, Petrol © Izidor Šček

Razlike med hibridi

»Razlikujejo se po razdalji, ki jo prevozimo z enim polnjenjem, moči baterije, po tehnološkem napredku klasičnega pogona … Klasični dizelski pogoni s porabo 4-5 litrov na 100 km so nekaj običajnega na trgu. Bistvena razlika je v porabi goriva in emisijah, ki jih tak motor spusti v okolje. Če govorimo o elektriki, tudi hibridna tehnologija ni brez škodnih vplivov. Ne v tej fazi, ko motor uporabljamo, ampak ko energijo pridobivamo. Vemo, da mora biti ta pridobljena iz obnovljivih virov, brez izpustov, vemo pa, da je na svetu veliko proizvodnje elektrike iz fosilnih virov, drugo pa so ostanki. Baterije so nerešen problem. Vsi problemi reciklaže še niso rešeni. Problem obstajajo nekateri materiali, vgrajeni v elektro pogone za izdelavo baterij, ki so omejeni, ni pa zanemariti dejstva, kako se te surovine pridobivajo. Stare metode ne spoštujejo zdravja ljudi. Verjamem, da bodo ti problemi ugodneje rešeni, da bodo tudi elektro pogoni postali še bolj čisti, še bolj brezogljični.«

Glede cen goriv lahko rečem sledeče: cena je odvisna od razmer na trgu, temu se moramo prilagajati. Mogoče so bile cene pred časom premik v pozitivno smer, vendar so bile nerealne. Seveda si želimo vsi nižjo ceno, a goriva so obremenjena z veliko stopnjo davčnih obremenitev in ko to seštejete, je cena taka, kot je.

Vozila na vodik: kako je z zalogami vodika v Sloveniji?

»Vodik je s stališča pridelave pravi vir, a spet se srečamo s problemom, kako ga pridelujemo. V Sloveniji so določene rezerve kot stranski produkt pri proizvodnji elektrike, torej v času, ko imajo termo elektrarne in druge elektrarne viške. Vodik se proizvaja z ustreznimi energetsko potratnimi postopki, a če imamo višek energije, ne moremo ustaviti vseh električnih pogonov, ko je povpraševanje manjše in takrat lahko proizvajamo vodik. Vodik je na razpolago, pomembno pa je, iz česa ga pridelujemo. Pravi vodik je, da ga pridelujemo z energijo iz obnovljivih virov (veter, sonce, vodni pogoni), ne pa iz termo elektrarn. Če pa že imamo v termo elektrarnah viške, je bolje, da iz tega proizvedemo vodik in ga uporabimo za pogone, kot da gre ta energija v nič.«

Glavna ovira, zaradi katere se uporabniki ne odločajo za električni avto, je visoka cena

»Osebno pričakujem, da bo do nižje cene teh vozil prišlo, ko se bo število uporabnikov povečalo, ko se bo povečala proizvodnja teh vozil. Ključne za prehod na elektropogone so cene, ki naj bi se izenačile oz. postale bolj konkurenčne klasičnim pogonom. Dokler tega ne bo, projekcije ne bodo zdržale. Pričakujemo, da se bo v teh 10 letih marsikaj zgodilo tudi pri cenovni politiki.«

Elektrika kot vir energije se bo morala podražiti

»Če bo manj fosilnih goriv na trgu, ki so vir prihodkov države, bo ta cena morala obremenjevati nek drug pogonski sklop. Kljub vsemu pričakujem, da se bodo cene izenačevale, to pa bo tisti kritični moment, ki bo pospešil porast tehnologij brez ogljika in prehoda v brezogljično družbo.«

Petrol voznikom zagotavlja kar najlažjo vožnjo z električnimi avtomobili, saj nas podpira z največjo mrežo e-polnilnic v državi. Polnjenje je z aplikacijo povsem enostavno, z e-vozili so stroški vožnje nižji, saj je električna energija cenejša od drugih pogonskih goriv, stroški vzdrževanja so manjši do 50 %, vožnja je udobnejša in prijaznejša do okolja. Prihodnost je v e-mobilnosti, v električnih avtomobilih, ampak čisto preprosto vseeno ni.

Življenjska doba baterije v električnem vozilu je 10 do 12 let

»Baterije so problem. Nekaj časa so učinkovite, potem pa ta učinkovitost pade. Učinkovitost baterije do 80 % naj bila kar dolgoletna: 10, 12 let. Pričakujemo, da se bodo baterije še izboljševale, da bo njihova učinkovitost naraščala tudi v smislu tega, da ne bo padala. Vsaka baterija namreč izgublja s časom.

Po 12-ih letih to ne sme ostati odpadek. Verjamem, da bodo prišle rešitve za razgradnjo teh baterij, a kljub vsemu je to še kar velik problem ob tem, da v vozilu vozimo po 400, 500 kg tovora ves čas s seboj. Trenutno smo, kjer smo, pričakujemo, da se bo z leti učinkovitost precej izboljšala.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Škof dr. Andrej Saje (photo: Škofija Novo mesto) Škof dr. Andrej Saje (photo: Škofija Novo mesto)

Škofovsko posvečenje dr. Andreja Sajeta

V župnijski cerkvi v Mirni Peči bo popoldne škofovsko posvečenje prejel novi novomeški škof dr. Andrej Saje. Ob imenovanju je zapisal: »Zavedam se svoje krhkosti in odgovornosti tega poslanstva ...

Demenca se priplazi potiho, neopazno

Prijaznost je čustvo, ki ga osebe z demenco ohranijo do zadnjega. To nam je povedala etnologinja in publicistka Alenka Veber, ki se je po treh desetletjih iz Ljubljane preselila nazaj v domače ...