Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Darko Slavec: Hlebec in prt (foto: ARO)
Darko Slavec: Hlebec in prt | (foto: ARO)

Naš gost: Darko Slavec

Naš gost | 24.05.2021, 14:03 Jože Bartolj

Naš gost je bil akademski slikar in profesor Darko Slavec, rojen 10. junija leta 1951 v Postojni, aktualni 70 letnik! Pred kratkim je imel razstavo v Zavodu sv. Stanislava. Njegovo slikarstvo je prežeto s kozmološko tematiko, izpovednostjo in estetiko, izraženo v ciklih ‘Kruh, svet in kozmos’, ‘Človek in vesolje’, ‘Sanje velike kopalke’ ‘Sonca’ in „Deus“.

Avtor pravi, da so miza, prt in kruh primarni simboli našega civilizacijskega obstajanja. Tudi o tem smo govorili v oddaji Naš gost.

Darko Slavec prihaja iz Orehka pri Postojni. To so lepi nekoliko odmaknjeni kraji, s cerkvico svetega Florjana … V oddaji Naš gost nam je povedal, da je že zgodaj začutil svoj slikarski talent vendar pa mu okolje ni bilo naklonjeno. Tako je moral vložiti veliko truda, da se je slikarstvu lahko v polnosti posvetil.

Akademski slikar Darko Slavec
Akademski slikar Darko Slavec © Jože Bartolj

Leta 1975 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri prof. Jelisavi Čopič. Po diplomi se je vpisali na slikarsko specialko in 1977 diplomirali pri prof. Gabrijelu Stupici ter zatem še na grafični specialki pri prof. Bogdanu Borčiču leta 1979. V oddaji je obudil tudi spomin na študentska leta posebej na prof. Stupico.

Slavec je bil praktično vso aktivno dobo profesor različnih likovnih vsebin. Biti pedagog je posebno poslanstvo in naš gost je bil pri tem precej uspešnem, saj so se številni njegovi slušatelji posvetili umetnosti. Tako je bil profesor na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Bil je soustanovitelj Visoke strokovne šole za risanje in slikanje v Ljubljani in je na njej poučeval od leta 1990 do 2010. Med letoma 1997 in 2003 je bili tudi mentor v likovni šoli Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani.

Naš gost je zapisal: „Moje delo ni le likovno, prostorsko ali estetsko, ampak je predvsem duhovno. Navdihujejo me kozmos, neskončnost prostora in časa ter vprašanje, kako sem sam vpet v vse to zunaj civilizacijskega okvirja, v katerem živim.“

Njegovo slikarstvo bi slogovno lahko umestili med magični realizem in (nad)realizem, ki prehaja tudi v abstrakcijo. Vsi njegovi cikli, razen fotografskega, se nanašajo na kozmos. V njegovih delih najdemo tudi očitne navezave na znane slikarske motive, denimo na Kopalko iz Valpansona Jeana Dominiqua Ingresa ali egiptovsko Nefretete ...

Kljub temu, da njegovo slikarstvo izgleda precej realistično, ni klasično slikarstvo. Če se sliki čisto približamo, opazimo vrsto točk in drugih geometrijskih oblik, ki potem skupaj tvorijo podobo. Pogovor smo sklenili z razmislekom o okrogli življenjski obletnici in tudi 30 letnici Slovenije, ki jo v tem času obeležujemo! Prof. Darko Slavec vidi nastanek samostojne slovenske države kot vrh narodovega prizadevanja za obstoj in svobodo.

Naš gost
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...