Marjan Bunič
Andrej Novljan
Tone Gorjup
Vrhovna sodnica Barbara Zobec in vrhovni sodnik Jan Zobec (foto: ARO)
Vrhovna sodnica Barbara Zobec in vrhovni sodnik Jan Zobec | (foto: ARO)

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o epidemiji, medijski krajini in problemih slovenskega sodstva

18.05.2021, 13:41 Alen Salihović

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili Vrhova sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Spregovorila sta o nekaterih primerih na vrhovnem sodišču, epidemiji, medijski krajini, pa tudi o temeljnih problemih slovenskega sodstva ter o srditosti napadov na koalicijo, na vlado in na pomladni blok slovenske politike.

Bojim se, da se bomo z epidemijo še dolgo ukvarjali, upam le, da ne v takih razsežnosti, kot zadnjih osem mesecev, je uvodoma dejala Zobčeva. Tisto kar jo je osebno najbolj pretreslo je ogledalo, ki nam ga je kot narodu in tudi kot Evropejcem nastavila pandemija. »Doživeli smo preizkušnjo, ki je primerljiva z vojno, revolucijo. Vsekakor je bila naša civilizacija na preizkušnji. V takih preizkušnjah pa se ljudje in odnosi med nami izostrijo. Tako posamezniki kot združenja, od države, gospodarskih družb, političnih strank, institucij in tako naprej se pokažejo v pravi luči. Vse se bolj izostri. Ljudje pokažemo svoj pravi obraz. Tistega, ki je bil pred tem zakrit za tančico udobja, relativne varnosti in samoumevnosti blaginje. V preizkušnji, kakršna je bila ta, se pokaže, kaj ljudje resnično cenimo, kakšni so naši sistemi vrednot, prioritet, koliko smo pripravljeni narediti za skupno dobro in za sočloveka. Koliko svojega udobja in drugih pridobitev materialnega razvoja smo pripravljeni opustiti za dosego dobrin kot sta zdravje in življenja. Pravijo, da taki časi iz slabih ljudi potegnejo najslabše in iz dobrih najboljše. Mislim, da je bilo tako tudi pri nas,« je bila jasna Zobčeva.

Po njenih besedah smo bili na eni strani priča neverjetni požrtvovalnosti, razdajanju in skrbi za drugega. »Tu v prvi vrsti mislim na zdravnike in zdravstveno osebje, na vse, ki so se nesebično tudi za ceno lastnega zdravja, zasebnega življenja žrtvovali, da je življenje v tem času teklo kolikor toliko normalno. In na drugi strani na tiste, ki so pandemijo zlorabljali ali hoteli zlorabiti za svoje pritlehne interese. Nekatere institucije in nekatera združenja, razna novinarska združenja, razne nevladne organizacije, tudi RTV so v tem času po mojem mnenju odigrali kaj klavrno vlogo, da ne rečem sramotno in dokončno izprijeno. Zlorabiti nesrečo, kot je pandemija, za dosego svojih oblastnih ciljev, je zavržno in nevredno. Pa prav to se je v tem letu dogajalo. Ponujala se mi je primerjava s časom med drugo svetovno vojno, z okupacijo, ko se je tragedijo slovenskega naroda zlorabilo za nasilen prevzem oblasti in uvedbo diktature,« je bila jasna.

Ta čas nas je neizbrisno zaznamoval in po njem ne bomo več taki, kot smo bili pred tem, pa je nadaljeval Zobec. »Vsekakor je dobra novica dejstvo, da se pandemija umirja. Kar pa je slaba novica, je dejstvo, da se ne umirja zaradi našega, ljudskega, splošnega razuma, splošne pameti, se pravi zaradi doslednega spoštovanja zaščitnih ukrepov, ampak zaradi pameti znanstvenikov, ki so razvili cepivo in zaradi prekuženja.« Slovenija je bila med pandemijo po besedah Zobca svetovna posebnost, ki se ji lahko ob bok postavijo ZDA, namreč to, da je šlo v tem času za kombinacijo pandemije in brezkompromisnega boja za oblast. »Začetek epidemije je sovpadal s spremembo oblasti. Prejšnjo »kao« levo je zamenjala, «kao« desna. To je pri nekaterih povzročilo zaostrovanje, nestrpnost, izključevanje, verbalno nasilje. Poleg spopada s pandemijo, ki je sovpadala še z zahtevnimi pripravami na predsedovanje Evropski uniji se je morala vladajoča koalicija braniti še pred sistematičnimi napadi medijev in dela politikov, s konstrukti ter neresnicami, ki so bili najprej izvoženi v tujino in nato od tam preko tujih medijev in dela politike ter novinarskih asociacij nazaj uvoženi v pregreto domače okolje. Veste, težko se je spopadati s pandemijo, če nekateri štejejo spoštovanje zaščitnih ukrepov, kot izraz političnega prepričanja in podobno je tudi v ZDA,« je povedal Zobec. Kritičen je bil tudi do medijskega poročanja o tako imenovani »prelomni sodbi« Višjega sodišča v Kopru glede nezakonitosti odloka, ki zapoveduje nošenje mask na odprtem prostoru. Kot je dejal, sodba prav v ničemer ni prelomna, saj Višje sodišče v Kopru ni precedenčno sodišče.

Nato je Zobčeva podrobno spregovorila o problemu, ki je nastal v zvezi z uvedbo preiskave zoper enega od sinov ljubljanskega župana zaradi kaznivega dejanja davčne utaje in dvema med seboj izključujočima odločitvama. To vprašanje pa je povezano z nezakonito in tudi protiustavno premestitvijo sodnice Ane Testen z Okrožnega sodišča v Ljubljani na Okrajno sodišče v Kamniku in odvzemom vseh zadev, ki jih je ta sodnica reševala. »To je po mojem mnenju škandal brez primere v zgodovini slovenski sodstva. Kar pomnim se niti v času komunizma v Sloveniji ni zgodilo, da bi bila zadeva, o kateri je senat že sprejel odločitev, po tem, ko so člani senata podpisali posvetovalni zapisnik, dodeljena povsem drugemu senatu, ki bi nato sprejel diametralno nasprotno odločitev od prvotne. Da se to dogaja v demokratični Sloveniji, ki naj bi bila zavezana vladavini prava, je nekaj nepojmljivega,« je dejala in nato podrobno opisala dogajanje.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija , Spoznanje več

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

O avtorju