V Svetovalnici smo odprli temo: partnerski odnosi. Epidemija je zaradi ukrepov tudi tu odprla marsikatero rano, zato je prav, da se posvetimo vprašanjem, kot so: koliko časa si vzameva drug za drugega, kako shajava ob različnih pogledih, strahovih glede zdravja, spoštovanja ukrepov. Kako bomo preživeli kakovosten čas drug z drugim na dopustu, ki se bliža? Z nami je bil družinski terapevt dr. Drago Jerebic z Družinskega inštituta Bližina. Z njim se je pogovarjal Blaž Lesnik.
Po eni strani si bližine želimo, po drugi strani pa je lahko zelo utesnjujoča
»Bližina je prijetna, pomirjujoča, osrečujoča, če je svobodno izbrana. Zdaj smo imeli eno leto t. i. prisilne bližine, ko smo bili nenehno skupaj drug ob drugem. Tudi najljubše hrane se prenaješ, če je prepogosto na krožniku. Pri najstnikih in zakoncih so pogosto prišli na plano občutki tesnobe, ujetosti, utesenjenosti. Ta občutja, ki jih sami ne moremo v sebi predelati, odložimo na tistega, ki nam je najbližje: na sozakonca.
»Dovolimo« sozakoncu čas za prijatelje?
»Problem je, če živiš s sozakoncem, ki je poln negativizma zaradi teorij zarot, cepljenja, politike, ukrepov … Potem imam ves fokus na sozakoncu, kako parkira, kako se pogovarja z otroki … To stanje je treba umiriti. Če si mož želi srečati, družiti s prijatelji, to ne pomeni, da ne želi biti s svojo ženo. Tudi to druženje je pomembno poleg partnerskega, ki ga je bilo v preteklem letu res veliko.«
V zakonu pridejo sončni in deževni dnevi
»Če smo se v tem času kdaj kregali, to ne pomeni, da je z nami nekaj narobe. Včasih smo lahko ujeti v zelo retuširane predstave drug o drugem. Tukaj so v prednosti tisti, v zakonskih skupinah, kjer si povejo lepe, pa tudi manj lepe stvari. Priznajo, da je bilo malo deževnih dni, bili so pa tudi sončni. Dobiš potrditev, da ni samo z nama nekaj narobe. Drugo pa je, če se vsak dan kregava …«
»Ne reagiram na prvo žogo. Ko pride neko občutje, ne zabijem takoj šus nazaj, kamorkoli bo že žoga padla. Če moja žena, mož nekaj reče, kar me vznemiri, ali lahko to zadevo sprejmem, premislim in v neki prežvečeni umirjeni obliki vrnem? Zaradi tega bom moral prenesti nekaj sekund, minut težjega nepomirjenega stanja. Pa saj to prenašaš za lastno ženo, moža, ne za kogarkoli. To je žrtev, darovanje za svoje najbližje.
Podobno je v odnosu do lastnih staršev. Če veš, da ne moreš ničesar narediti, da bi izgubil naklonjenost staršev, se umiriš. Isto je tudi, če veš, da bo nekdo zdržal s tabo, ne pa, da bo šel v neko silno večdnevno užaljenost. Če je moža strah, da če bo nekaj napačno rekel, da bo žena dva dni ali več tiho, potem bo ta žena še bolj nesproščena, napeta. Ne spreminjajmo moža, žene, spreminjajmo sebe, nadzor imamo samo nad svojimi odzivi.«
Prinašam v odnose blagoslov ali jih smetim?
»Če odnose blagoslavljaš, pohvališ ljudi, jim daš bombon v vsakdanjem življenju, spodbudo, če pa smetim odnose, pomeni, da vanje prinašam zagrenjenost, negativnost, jadikovanje. Jaz nisem za to, da držimo v sebi, ko nam je težko, govorim o stalnem jamranju, ki je prav prežeto z negativizmom.«
Zakon ni tekma
»Ne tekmuj s svojim sozakoncem, temveč išči svoje darove. Veseli se teh darov, ki jih ima tvoj sozakonec in je v njih dober (boljši od mene). V zakonu tekmujem ali iščem sodelovanje z drugim? Včasih je fajn moliti za »odprta ušesa«, da uspeš slišati nekaj, kar se ti ne zdi realno, resnično. Včasih tako spoznavamo, kje so moje občutljive stvari. Ko ti v družini trije, štirje pripovedujejo isto stvar, morda pa nekaj je na tem. Vedno znova grem in skušam biti dober do drugih, do sozakonca, otrok. Odgovoren sem za svoje vedenje, ne glede na to, kako se drugi vedejo do mene. Če se jaz dobro obnašam do drugih, so običajno tudi odzivi dobri.«
Dopustnaj bo tudi priložnost za gradnjo odnosa. Če se kateri od zakoncev izogiba dopustu, lahko drugi sozakonec to razume, da se izogiba odnosu z mano. Mož morda reče, ko bomo malo prosti, bomo doma postorili to in ono. Ženska pa misli, ko bomo prosti, ne bomo prenavljali le zidov, ampak tudi odnos.
Kakšen dopust pa letos?
»Toliko časa nismo bili nikoli skupaj kot zadnje leto dni. Najprej bi povabil oba zakonca, da začneta iskreno pripovedovati o svojih željah glede dopusta, da se ne napadata zaradi svojih želja. To še ne pomeni, da jih bosta udejanjila. Če mož reče, da bi šel s prijatelji za par dni kolesarit, v hribe, to še ne pomeni, da temu možu ni mar za družino. Vedno je v zakonu neka dinamika med hrepenenjem po povezanosti z drugim sozakoncem in tem, da rabiš tudi nekaj avtonomije. Te je bilo v preteklem letu bistveno manj kot pretekla leta.
Dopust si želimo vsi, ne želimo pa si vsi popolnoma istega dopusta
»Kako uskladiti interese? Najtežje je, da je nekdo preglasovan. Poznamo šalo, ko on hoče v hribe, ona na morje, naredita kompromis in gresta za nekaj dni na morje. Tej situaciji se izognimo s pogovorom več na to temo, ker če pogovorov ne bo dovolj, če bo »gospa kar rezervirala apartma« oz. dopust po svojih željah, bo imel mož občutek utesnjenosti, neslišnosti in tak dopust bo »jako nefajni«.
»Vsi prihajamo iz nekih družin, kjer smo imeli izkušnjo, kako so dopusti potekali. Ponekod je bil čas dopusta zelo tesnoben čas, kjer sta se mama in oče pogosto kregala. Morda se bo kak sozakonec na nezavedni ravni izogibal pogovorom o tem, krajšal ta čas dopusta, se ga morda bal. Ženskam bi rekel, če ima vaš mož kake težave s tem, mu recimo: gremo, eno stvar ti pa obljubim: če se bom kdaj zelo prijazno, korektno, spoštljivo obnašala do tebe, se bom na dopustu.«
Na dopustu ni izhoda v garažo, sprehodov s kosilnico …
»Dopust je čas bližine. Na dopustu, posebej, če je to težek čas za družino, dajmo pomisliti, če se res lepo obnašamo drug do drugega. Veliko zakoncev se ima fantastično na dopustu. To se pozna v tem, kako se razumejo, koliko se telesno zbližujejo. Problem pa je čas med dopustom. Pri nekom drugem bi pa rekli, da je čas, ko smo doma, lažje preživeti, ker se vedno lahko kam umaknemo, na dopustu pa ne.«
Papež je včeraj na povratnem letu iz Libanona v Rim odgovarjal na vprašanja novinarjev. Med drugim je razkril, kaj je doživljal, ko je na konklavu postalo jasno, da bo izvoljen, komentiral je ...
Obisk papeža Leona XIV. v Turčiji je bil za tamkajšnjo katoliško skupnost izjemen dogodek, poln duhovne bližine, ekumenskega dialoga in močnih simbolnih sporočil. Papež je v državi preživel štiri ...
Z novim koledarskim letom bo v Nadškofiji Ljubljana ukinjenih 12 župnij, ki se bodo pridružile sosednjim, večjim župnijam, same pa postale podružnične.
Tik pred prvo adventno nedeljo smo se v Sobotni iskrici s katehistinjo Natašo Rupena pogovarjali o njenem ustvarjanju, preživljanju sobotnih dopoldnevov v družinskem okolju, predvsem pa smo pred ...
Odnosi so ključni. Lahko nas povzdignejo. So kot zrcalo, v katerem prepoznamo svoje stiske ali maske. Prepoznavamo se v drugih. Ljubezen do sebe se sicer danes močno promovira, a nekaj je teorija, ...
Boštjan Dolinšek, ki v Rimu trenutno študira pastoralno teologijo, si težko predstavlja, da kot duhovnik ne bi imel neposrednega stika z ljudmi. O tem, kako vidi župnije ter sodelovanje laikov v ...