TOM za otroke in mladostnike: "Pokliči me, slišim te!"

Svetovalnica | 07.05.2021, 10:00 Mirjam Judež

V tokratni Svetovalnici smo predstavili telefon za otroke in mladostnike TOM. Nastal je kot čustvena opora otrokom in mladim, ki se v procesu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, dilemami ali stiskami. Na brezplačni telefonski številki 116 111 lahko svetovalcem zaupajo svoje težave ali jih prosijo za nasvet in dodatne informacije. Anonimnost in zaupnost pogovora in klicateljev sta zagotovljeni. Z nami je bila Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM telefon, s katero se je pogovarjala Nataša Ličen.

Začetki TOM-a

»V devetdesetih letih se je pokazala potreba, da tudi otroci in mladostniki dobijo svojo telefonsko linijo, kamor se lahko obrnejo, ko potrebujejo koga za nasvet zunaj doma in običajnih poti iskanja pomoči, da imajo nekje prostor in čas, kamor lahko pridejo, kjer bodo slišani in sprejeti. Na pobudo strokovnih delavk Zveze prijateljev mladine Slovenije se je ustanovil TOM, ki že od začetka deluje od 12. do 20. ure vse dni v tednu. Seveda se je telefon tudi razvijal, šel v korak s časom, ena večja sprememba pa je bila, ko se je telefonska številka spremenila na sedanjo: 116-111. V Evropski uniji je to enotna telefonska številka za vse otroke in mladostnike, ki je v vseh evropskih državah enaka.«

Na drugi strani telefona deluje 134 usposobljenih svetovalcev prostovoljcev

»Področju usposobljenosti res posvečamo veliko pozornosti, da ko otroci in mladostniki pokličejo, klepetajo preko klepetalnice ali pošljejo e-pošto, na drugi strani dobijo nekoga, ki je usposobljen za ta stik. To so naši prostovoljci, trenutno jih je 134 v devetih svetovalnih skupinah po vsej Sloveniji: v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Slovenskih Konjicah, Velenju, Krškem, Idriji, Ajdovščini in Tolminu. Če bi kdo želel postati prostovoljec, se lahko obrne na lokalno društvo.«

Kako postati prostovoljec?

»Novih prostovoljcev smo vedno zelo veseli. Če se je v kom prebudila ta želja, naj se obrne na svetovalno skupino, ki mu je najbližje. Izobraževanja za svetovalce potekajo dvakrat letno, spomladi in jeseni. Vašega kontakta bomo veseli, pošljite nam e-pošto, da vas obvestimo o terminu naslednjega izobraževanja.«

Vsak svetovalec mora skozi obsežno izobraževanje

»Proces, da postaneš svetovalec, je določen. Vsak kandidat mora skozi obsežno izobraževanje, nekaj časa dela pod mentorstvom izkušenega prostovoljca, šele potem samostojno svetuje. To izobraževanje je za prostovoljce pomembno, po drugi strani pa je pomembno tudi to, da smo prepričani, da je tisti, ki svetuje, zrela, stabilna, odrasla oseba, ki otroku ali mladostniku lahko ponudi sopotništvo iz težave, v kateri se znajde.

Naši prostovoljci so kar zelo natrenirani v smislu prepoznavanja, v kakšni situaciji je mladostnik ali otrok, ki pokliče. Tisto, kar jim poskušamo zagotoviti, je, da nekako uvidijo dve glavni stvari: ena je to, da so zmožni poiskati pomoč druge odrasle osebe, ki jim bo pomagala čez to vprašanje, to obdobje, druga stvar pa je, da jim pomagamo poiskati znotraj njih samih tiste lastnosti, tiste moči, izkušnje, ki jih imajo, na katere se lahko zanesejo pri sebi, da bodo situacijo, v kateri so, lahko rešili ali poiskali najmanjši korakec v zanje pravo smer.«

Težave otrok in mladostnikov se ne spreminjajo veliko, se pa spreminjajo poti do njih

»Mladi se na nas obračajo s tematikami, ki so vezane na njihovo razvojno obdobje. Za obdobje odraščanja so nekatere teme značilne: vprašanja, povezana z ljubeznijo, težavami v šoli, telesnim razvojem, spolnostjo, z medvrstniškimi odnosi. V odnosih se v tem obdobju formiramo za odraslost in se lahko srečujemo s precej zahtevnimi občutki znotraj sebe. Pomembna tema so odnosi v družini.

Te tematike so več ali manj prisotne ves čas, odkar deluje TOM, se pa čas spreminja za nas vse. Pred nekaj desetletji ni bilo aktualno klepetanje v spletni klepetalnici, zdaj pa je to kanal, ki se ga tisti, v stiski, poslužujejo lažje kot klica na telefon. Vsebine, ki se tičejo spleta nasplošno – destletja nazaj niso prisotna, zdaj pa so. Vsebine, ki so bile prej prisotne v vsakdanjem življenju v fizičnem stiku, so se zdaj preselile na splet, vse pasti in prednosti se pojavljajo tudi na spletu.«

V času epidemije so sicer aktualne teme, o katerih običajno teče beseda, šle v ozadje, v ospredje so stopile teme, povezane z duševnim zdravjem in odnosi v družini.

Epidemija je na otroke zelo močno vplivala, a otroška igrivost in živost ostaja

»Glede na to, da smo morali veliko pozornosti posvetiti zdravju, zagotavljanju stabilnosti funkcioniranja država, je naš vtis, da so bili otroci in mladostniki v enem delu spregledani. Naša analiza, ki jo opravimo vsako leto, je letos pokazala precejšnje odstopanje. Sicer aktualne teme so šle v ozadje, v ospredje so stopile teme, povezane z duševnim zdravjem in odnosi v družini.

Močno se je zmanjšalo število t. i. preizkuševalnih klicev. V skrb nas je spravilo dejstvo, da se je povečalo število klicev s samomorilno vsebino. To pomeni, da so bili v veliki stiski, ki je sami niso bili zmožni regulirati. Na TOM telefonu smo že v prvem valu epidemije videli, da so otroci v stiski in se odzvali na način, da smo podaljšali delovni čas, predvsem pa smo veliko skušali komunicirati z njimi na različnih kanalih, priti v različne medije, da smo tudi javno svetovali, kaj pomaga, kako zdržati, kako si organizirati življenje, da te ta pritisk ne zaustavi pri življenju samem.«

Potek svetovalnega razgovora

»Svetovalec se vedno empatično odzove na tistega, ki kliče. Otroka res sliši in je res z njim. To je zelo pomembno izhodišče, ker se vzpostavi zaupanje, da otrok in mladostnik dobi izkušnjo, da me ta na drugi strani vidi, sliši, razume, podpira, da zares želi z mano vzpostaviti dober odnos. In pomirjanje v smislu: situacija, v kateri si, je rešljiva. To, kar sedaj doživljaš, je možno nositi, spremeniti, poiskati načine, kako iz te situacije ven: jo razumeti ali spremeniti. V drugi fazi svetovalnega razgovora poteka aktivnost raziskovanja: kaj je otrok že poskušal, na katere svoje lastnosti se lahko zanese, kdo so osebe v njegovem okolju, s katerimi bi lahko podelil to, kar doživlja. Kadar gre za klice, kontakte, kjer je ogroženo življenje ali gre za sum kaznivega dejanja, je potrebno reagirati na način, da otroku in mladostniku jasno povemo, da lahko mi vzpostavimo kontakt z drugimi pomagajočimi poklici.«

TOM ni le telefonska linija, deluje tudi na elektronskih kanalih

»V letošnjem letu opažamo trend naraščanja kontaktov preko naše klepetalnice in preko e-pošte. Na telefonski številki 116 111 so še vedno prisotne zelo raznolike teme, včasih pridejo tudi zelo preprosta vprašanja: kako naj se pripravim na matematični test, kako naj prijateljici povem, da ne želim v kino z njo, kako naj rešim dilemo, da mi je nerodno dežurati v 9. razredu skupaj s fantom, ki ga ne poznam dobro … Na elektronskih kanalih (klepet in e-pošta) pa so vedno prisotne zelo resne teme: motnje hranjenja, samopoškodovanje, občutki anksioznosti, depresije, samomorilnost, obup …

Svetovalni pogovor je lahko zelo kratek v smislu napotitve, informacije …, včasih pa so pogovori lahko zelo dolgi, tudi pol ure, eno uro, preden se ta proces nekako zaključi, da se otrok na koncu počuti razbremenjenega, opolnomočenega, da ve, v katero smer naprej si želi in to se ne da narediti na hitro.«

Vsaka družina je drugačna, vsak od staršev prihaja in drugačnega okolja

»V različnih družinah so otroci deležni različnih vsebin. Mi vedno pozivamo starše, da poskušajo biti z otroki v stiku. To dostikrat ni tako lahko, če si sam obremenjen s težkimi okoliščinami. Odrasli lahko zelo veliko naredimo za otroke – svoje ali druge. Ko si v stiku z otrokom in mladostnikom, imaš kot odrasel neko odgovornost, da jim pokažeš, da so vsebine, ki jih doživljajo, normalne, človeške, del življenja, del človeka. Niso pa vsi deležni tega in še vedno obstaja zelo veliko tematik, o katerih je prepovedano govoriti, se jih ne dotikamo, se jih pušča na obrobju. Npr. duševno zdravje: o tem se ne govori veliko, ker smo kot družba zelo storilnostno naravnani in če hočeš neko področje uspešno opraviti (služba, šola, dejavnosti …), je veliko energije potrebno, da to dosežeš. Spregledajo pa se vsebine, ki so za nas ljudi značilne. Smo tudi žalostni, jezni, v precepu, ne razumemo se, ne vemo, kako naprej, ukvarjamo se z dilemami, kako biti v odnosu …«