Naredimo dobro delo, darujmo kri!

Svetovalnica | 04.05.2021, 12:58 Mirjam Judež

Plemenito poslanstvo rešuje življenje. Še zlasti v teh časih je še kako pomembno, da so zaloge krvi dovolj velike. Svetovalnico smo posvetili krvodajalstvu. V studiu se nam je pridružil Boštjan Novak iz Rdečega križa Slovenije. Pogovor je vodila Tanja Dominko.

Kar nekaj Slovencev ne ve, katero krvno skupino ima, a to ni ovira

»Pripravljenost ljudi za darovanje krvi je velika. V času epidemije naši kolegi na terenu, prostovoljci, študenti medicine … ne izvajajo promocijskih aktivnosti na večjih srečanjih, sejmih …, kjer bi lahko določali krvne skupine. Ne glede na to, da posameznik morda ne pozna krvne skupine, lahko pride na krvodajalsko akcijo, se mora pa prej naročiti ali poklicati, dobi termin za odvzem in stečejo tudi vsi ostali postopki.«

Prvič je najtežje

»V glavi si je treba pozitivno predstaviti, da bo vse v redu. To ni boleč postopek, večkrat rečemo v šali, da je darovanje krvi bolj prijetno kot obisk zobozdravnika. Tu gre za mnogo več, dejansko s 4,5 dcl krvi, ki jih darujemo, pomagamo vsaj trem pacientom. Darovanje krvi se ne more primerjati s kakšno drugo dobrodelno akcijo, saj tu damo del sebe, damo zdravje. Pomembno je, da krvodajalci skrbimo za svoje zdravje.

Krvodajalci se dobro počutimo, ker se kri obnavlja, tudi vedno bolje izgledamo, če se malo pošalim. Nič nas ne stane, če gremo enkrat, dvakrat na leto na krvodajalsko akcijo, imamo takrat brezplačen zdravniški pregled imamo, ker se iz krvi vidi vse, pa še nekomu drugemu omogočamo, da bo s prejeto krvjo preživel.«

Oglasila se je krvodajalka Maja:

Pohvalila bi Zavod za tranfuzijo na Šlajmerjevi, kamor hodimo vozniki LPP (v naših vrstah je veliko krvodajalcev). Tam so res vsi zelo prijazni in občutek, ko daš kri, je res dober. Kdor okleva, naj se odloči, darovanje krvi ni nič takega. Je pa občutek potem res fenomenalen, mene kar malo dviguje …

Vsa kri je pregledana

»Strokovnjaki opravljajo izredno pomembno poslanstvo, vso kri morajo pregledati, testirati, da dobi pacient, ki jo potrebuje, varno kri. Krvodajalska akcija je izjemno pomembna dejavnost, ki traja 365 dni v letu, ni premora. Tudi v času pandemije, ki še vedno traja, Rdeči križ s prostovoljci organizira krvodajalske akcije. Teh je 1170 letno, od tega 370 na terenu. Ni samo po sebi umevno, da imamo dovolj krvi, ni dovolj zamahniti z roko, češ, krvodajalstvo ni zame. Če bi vsi tako mislili, ne vem, če bi imeli danes preskrbo krvi na način, ki bi lahko vsakemu državljanu omogočila zdravljenje.«

Vzamejo nam 4,5 dcl krvi, nam pa vse skupaj vzame približno pol ure

»Vsak človek ima od 5 do 7 litrov krvi, zdravniki vzamejo nekaj manj kot 10 % volumna krvi. Pomembno je, da se držimo napotkov po odvzemu krvi, popijemo veliko tekočine, čez dan malo počivamo, ne opravljamo težjih fizičnih del, odsvetujemo uživanje alkohola. Pomembno nam je, da pride krvodajalec tudi varno domov. Lahko normalno vozi, toda pol ure po odvzemu krvi vseeno počaka v naših prostorih, da ga lahko spremljamo, če mu postane slabo.«

Odvzem krvi brez čakanja

»V novih časih, ko smo vsi krvodajalci naročeni na ure, minute, poteka vse izjemno hitro, brez čakanja. V pol ure je vse končano. Postopek je hiter, varen, učinkovit, vsakemu izmerijo telesno temperaturo, ga povprašajo po počutju, po stikih s covidom, po morebitnih drugih boleznih. Preskrba se začne šele, ko imamo zavihan rokav, ko stiskamo pest in kri teče v vrečko približno 6 minut in pol. Šele ko je vrečka varno spravljena v hladilni torbi, se ta igra s časom s testi, preiskavami šele dobro začne. Pacient čez dan, dva dobi to našo varno kri.«

Kdor je prebolel covid, lahko s svojo krvjo pomaga tistim, s težjim potekom bolezni

»Ocenjujemo, da je kar nekaj polnoletne populacije prebolelo covid. Kri lahko darujejo osebe med 18. in 65. letom. Prebolevnike covida vabimo k darovanju polne krvi ali plazme na Šlajmerjevi 6 v neposredni bližini ljubljanske porodnišnice, kjer je na voljo tudi dovolj parkirnih mest.

Prebolevniki imajo v sebi protitelesa, iz katerih lahko strokovnjaki naredijo zdravila za težje paciente s covidom. Lepo bi prosil prebolevnike, da pokličejo na 051 389 325 in se prijavijo na odvzem krvi. Tudi na spletni strani www.ztm.si se najdejo vse informacije. Že cepljeni lahko darujejo kri že naslednji dan.

Kdo ne more darovati krvi?

»Transfuzijska služba želi predvsem zdravega, varnega, odgovornega krvodajalca. Oseba s povišano telesno temperaturo ne more na krvodajalsko akcijo. Včasih ni bila težava, če je bil kdo malo prehlajen, danes je prehlad že znak za covid in termin odvzema krvi je treba prestaviti. Če ste preboleli bolezni, ki se lahko prenašajo s krvjo, mogoče kakšne dedne bolezni, osebe s srčnimi težavami, osebe, ki sodijo v rizično skupino za prenos bolezni, … Vse te osebe niso primerne za krvodajalca. Res je kar nekaj teh omejitev, a krvodajalci so odgovorni.

Moški lahko darujejo kri na 3 mesece, ženske na 4 mesece, mamice eno leto po porodu. Pri ženskah, ki imajo močnejše menstrualne krvavitve, svetujejo, da se darovanje krvi preloži za dan, dva, tri. 50 kg je meja, ko lahko pristopiš h krvodajalski akciji. Pa tetovaže, piercingi, … Šele štiri mesece po prebadanju lahko pristopite k darovanju krvi.«

Študentje so »hvaležna« populacija za darovanje krvi; »častim pol litra«

»Študentske organizacije so v aprilu vedno organizirale krvodajalske akcije, prepoznaven je njihov teden: »častim pol litra«, a zaradi epidemije ni bilo organiziranih takih akcij, odziv je bil opazno manjši. Zdaj imamo 400, 500 novih krvodajalcev mesečno, včasih je bilo dobrih 800, to je 6 % vseh vsak mesec. Letos beležimo 7.500 krvodajalcev na mesec, kar je izredno dobro. Študenti so »hvaležna« populacija, so odzivni. V jesenskem času si želimo, da bi se bolj aktivno vključili v krvodajalske akcije.«

Dobro sodelovanje z društvi in raznimi organizacijami

»Rdeči križ izjemno dobro sodeluje z društvi, ustanovimi, v tem je moč našega krvodajalstva. Med krvodajalci so zaposleni v Slovenskih železnicah, taborniki, motoristi Zasavja, Nogometni klub Maribor, njegovi podporniki, navijači, na Obali so motoristi, v Gorici, … vse to nam daje občutek, da je slovenska družba zdrava, da je v naši zavesti še vedno dovolj občutka za solidarnost, treba ga je le zbuditi, odpreti oči, vprašati koga, kako lahko pomagam. Z malimi koraki se lahko naredi svet lepši.«