Postani krvodajalec, kri rešuje življenja!

Svetovalnica | 22.10.2020, 12:33 Mirjam Judež

Kako je z zalogami krvi? Lahko darujemo tudi v času epidemije? Kakšen je postopek? Vse to in še več v pogovoru z Boštjanom Novakom, sodelavcem Rdečega križa Slovenije. Pogovor je vodila Tanja Dominko.

Kako sem postal krvodajalec?

»Pred 19-imi leti sem prišel v Rdeči križ Slovenije in takrat še nisem bil krvodajalec. Rekel sem si, če že opravljam to misijo, je prav, da tudi sam sedem na krvodajalski stol. Dobil sem izkušnjo, da darovanje krvi ni nič posebnega. Ponosen sem, da sem krvodajalec s krvno skupino A-, to pomeni, da sem eden od 18 % v Sloveniji in mi negativni krvodajalci smo »na klic«, ker nas je malo. Dvakrat letno grem na krvodajalsko akcijo, darujem pol litra krvi in občutek je dober, ker vem, da s tem pomagam sebi in še dvema, trem.«

Zgodovina krvodajalstva v Sloveniji

»Organizirane krvodajalske akcije izvajamo od l. 1953, ta dobrodelna dejavnost, solidarnost je zasidrana v populaciji. V tesnem sodelovanju s transfuzijsko službo pripravimo s kolegi preko 1.170 krvodajalskih akcij letno, kar pomeni, da se moramo potruditi, da izvedemo približno 360 terenskih krvodajalskih akcij. Skoraj vsak dan je vsaj ena terenska krvodajalska akcija, bodisi za ljubljanski, mariborski ali celjski center za transfuzijsko medicino. Odzivnost je dobra. V nekaterih regijah nekoliko manj, odvisno, kakšna je gospodarska, socialna slika na določenih področjih. Je pa v Sloveniji še vedno pravilo, da 5 % prebivalstva daruje kri; nekateri bolj, drugi manj redno. Trudimo se, da imamo stalen vir krvi, navsezadnje so dnevne potrebe kar velike. Dnevno potrebujemo približno 300 do 350 krvodajalcev, ne glede na vse okoliščine: epidemija, sneg …«

Postopek odvzema krvi

»Predvsem si želimo, da vsi skupaj vemo, da darovanje krvi res ni nič posebnega. Strah je prisoten predvsem pri tistih, ki prvič pridejo na darovanje krvi, načeloma pa je darovanje krvi prijetno, če si na to dobro pripravljen. To pomeni, da ne prideš na tešče na krvodajalsko akcijo, da prej zaužiješ lahek, nemasten obrok, da si dobro psihološko pripravljen. Kri teče 6 do 7 minut. Treba se je držati priporočil, da moraš biti spočit, netešč, da po krvodajalski akciji zaužiješ dovolj tekočine. Moški lahko darujejo kri na vsake 3 mesece, ženske na 4 mesece.«

Želim prisluhniti oddaji o darovanju krvi, morda celo postati krvodajalec

Darovanje krvi v času koronavirusa – naročanje na odvzem krvi je obvezno

»V teh časih pa je priporočilo zelo jasno: ne smeš na krvodajalsko akcijo, če si prehlajen, kašljaš, če imaš vročino, če si bil v stiku z obolelo osebo, če si prebolel težjo ali nalezljivo bolezen v zadnjih 28-ih dneh. Teh pravil se držimo. Bistvena razlika v organizaciji krvodajalskih akcij danes in v preteklosti je ta, da zaradi varnosti prosimo krvodajalce, da se naročijo na odvzem krvi, zato, da strokovno zdravstveno osebje tega krvodajalca vpraša nekaj osnovnih vprašanj o gibanju, zdravju, počutju, … saj želimo imeti varne krvodajalske akcije tako za zaposlene na terenu, kot za prostovoljce Rdečega križa. Zato se tudi meri temperatura pred vhodom. Krvodajalci so naročeni na minute, pomembno pa je, da oseba, ki dobi osebno vabilo preko SMS-a, telefona, e-pošte, dopisnice, da se temu vabilu, klicu na pomoč odzove. To pomeni, da ima zdravstvo na drugi strani pacienta, ki potrebuje kri.«

Najbolj dobrodošli so krvodajalci s krvno skupino 0-

»V Sloveniji ima največ populacije krvno skupino A+ ali 0+, tudi pacientov, ki potrebujejo kri teh dveh krvnih skupin, je največ. Mi se trudimo imeti vse zaloge krvi v normalnih okvirih. V teh trenutkih vabimo predvsem tiste krvodajalce z 0- krvno skupino, ki dejansko lahko pomaga vsem - to so t. i. univerzalni darovalci krvi.«

Malo za šalo, malo zares: darovanje krvi je na nek način najboljši in najhitrejši zdravstveni pregled

»Večkrat v šali rečemo, da za krvodajalstvo ni čakalnih dob, hitro si na vrsti. Kljub izjemnemu napredku medicine danes še ni na voljo umetne krvi, ki bi reševala življenja. Zato smo kar močno odvisni drug od drugega, kajti kri se rabi pri transplantacijah organov, srčnih operacijah, pri porodih, hudih krvavitvah, navsezadnje strokovnjaki iz krvi izdelujejo posebna zdravila za krvne, rakave bolnike. Za vse to potrebujemo človeško kri, kar pomeni, da potrebujemo ljudi, ki pridejo prostovoljno na krvodajalsko akcijo. Če greš na krvodajalsko akcijo in ko ti vzamejo kri, nekako dobiš potrditev, da si zdrav. Izmerijo ti tudi krvni tlak, lahko se pogovoriš z zdravnico, zdravnikom, kar je neke vrste dodana vrednost. V tem ne vidimo nič slabega, to počnemo že skoraj 68 let in zato se krvodajalskih akcij udeleži skoraj 100.000 ljudi na leto. Letos bo zaradi situacije ta številka nižja, pa vendarle, zdravstvo potrebuje kri in to je program, ki se nikoli ne ustavi in teče 365 dni na leto.«

Na spletni strani daruj-kri.si si lahko pogledate, kakšno je stanje zalog krvi in tudi na podlagi tega se lahko malo »motivirate« in pridete na eno od razpisanih krvodajalskih akcij, ki potekajo povsod po Sloveniji.

Krvodajalci so lahko vsi med 18. in 65. letom, pogoj je, da so zdravi

»Izjemno pomembno je, da skušamo polnoletne državljane nagovoriti, da postanejo odgovorni do sebe, okolice, do družbe in ravno skozi ta program, ko jim predstavljamo pomen darovanja v Sloveniji, želimo v njih vzbuditi ta občutek in rezultati so dobi, pozitivni. Mladi se odločajo za prvo darovanje krvi, to jim zelo prav pride, ker so ta dan prosti pouka, pa vendarle menimo, da je to vzgoja za naprej. Zavedati se moramo, da živimo v časih, ko se slovenska družba stara. Vedno daljša življenjska doba pomeni lahko tudi v pozni starosti več pridruženih bolezni. Za mnoge od teh bomo verjetno potrebovali tudi kri in krvne pripravke. V kolikor mladi ne bodo hodili na krvodajalske akcije v roku petih let, bomo lahko imeli v prihodnosti težave pri zagotavljanju normalne preskrbe s krvjo. Nekatere države v EU so že dvignile starost nad 65 let za darovanje krvi, ker ni mladih. Pri nas je ta družinska tradicija darovanja krvi še vedno zelo močno prisotna, tako, da imamo 8 do 9 % novih mladih darovalcev, kar je izjemno. Tukaj nam veliko pomagajo klubi: Klub 25 v Ljubljani, študentski klubi po Sloveniji tradicionalno organizirajo krvodajalske akcije. Tradicija gre iz roda v rod in če bo posluh za to dejavnost, bomo lahko v prihodnje uspešno izvajali krvodajalske akcije. Moramo pa vsi skupaj stremeti k temu, da vir varne krvi v Sloveniji nikoli ne presahne, da podjetja spodbujajo zaposlene, jih pustijo na krvodajalske akcije, da se organizirajo akcije po manjših, večjih skupinah, kolektivno darovanje krvi. To je res program, kjer smo odvisni drug od drugega in takrat, ko je treba, Slovenci stopimo skupaj in se zadeve naredijo. Krvodajalstvo je neke vrste tihi program, ki tiho dela 365 dni na leto, ni toliko viden, je pa izjemno pomemben.«

Želim prisluhniti oddaji o darovanju krvi, morda celo postati krvodajalec

Priporočila pred in po odvzemu krvi

»Količina odvzete krvi v Sloveniji in EU je 450 ml in je enako za moške ali za ženske. Vsak odrasel ima v telesu od 5 do 7 litrov krvi. Zdravniki vzamejo 9 % volumna krvi in to ne pušča kakšnih posledic na počutje darovalca. Bolj pomembno je, da se držimo priporočil po odvzemu: da ta dan malo počivamo, zaužijemo dovolj tekočine, gremo po krvodajalski akciji na malico, da se malo okrepčamo. Ni pa priporočljivo zaužiti zjutraj mastno hrano, potem so krvne celice mastne in jih strokovnjaki težko predelajo v različne komponente. Nikakor se ne sme priti na tešče, kot je veljalo včasih, treba je pojesti nekaj lahkega. Sam pojem žemljico, spijem kavo ali ne preveč sladkan čaj.«

Nizek ali visok krvni tlak ni težava, nizka vrednost hemoglobina, pearcingi in tatuji pa

»Nekateri pravijo, da darovanje krvi uravnava krvni pritisk. Bolj opažamo problem v zadnjem času pri vrednostih hemoglobina, ki so pri nekaterih majhne. To je tudi eden od vzrokov za odklon, ker imajo dekleta zaradi menstrualnih krvavitev lahko manjše vrednosti hemoglobina. Opažamo tudi pearcinge in tatuje, ki jih imajo mladi, tudi to je ovira, prebadanje kože, ki ne sme biti mlajše od štirih mesecev.«

Krvodajalstvo je neke vrste tihi program, ki tiho dela 365 dni na leto, ni toliko viden, je pa izjemno pomemben.

Želijo varnega, zdravega, odgovornega krvodajalca

»Vsak krvodajalec, ki pride, izpolni vprašalnik, s katerim želijo dobiti strokovnjaki še dodatne odgovore, vpogled v življenje krvodajalca: kje se je gibal, njegova potovanja, hobiji, uživanje mamil, spolno vedenje, če so v družini kakšne bolezni, ki se s krvjo prenašajo, … Želimo res dobiti varnega, zdravega, odgovornega krvodajalca.«

Vsaka doza krvi je pregledana, namen krvodajalske akcije je pomoč, ne zdravniški pregled

»Vsaka doza krvi je pregledana na različne viruse (hepatitis B, C, HIV) pomembno pa je, da se zavedamo, da gremo mi na krvodajalsko akcijo nekomu pomagati. To ne pomeni, da se gremo testirati za morebitne spolne prenosljive bolezni, ni namen pregled, če si kužen in če imaš kakšne bolezni. Za to imamo druge inštitucije.«

Plazma tistih, ki so preboleli COVID, je zelo zaželena

»Osebe, ki so prebolele COVID, imajo v svoji krvi protitelesca, ki lahko, če darujejo plazmo, zelo pomagajo osebam, ki imajo hujše poteke bolezni. Zato transfuzijska služba lepo prosi državljane, ki so preboleli COVID, da pokličejo na Zavod za transfuzijsko medicino in se naročijo za odvzem človeške plazme. To je utečen postopek pri krvodajalstvu. Darovanje plazme poteka nekoliko dlje kot darovanje krvi, v ospredju pa je varnost krvodajalca. Poslušalci lahko pišejo preko elektronske pošte plazma@ztm.si ali pokličejo na telefon transfuzijske službe 030 48 55 10 in se naročijo na darovanje plazme.«

Če pričakuješ čez par mesecev operacijo, lahko vnaprej daruješ kri sam zase in jo med posegom dobiš nazaj

»Včasih si bil lahko sam svoj darovalec. Če si imel kakšno ortopedsko operacijo, si daroval kri in potem si na operacijski mizi dobil to kri nazaj. Tem postopkom se reče avtotranfuzija. To se še vedno dela, ampak se je treba predhodno naročiti, poklicati na tranfuzijsko službo. To je najbolj varna oblika.«

Starostna omejitev darovanja krvi je od 18 do 65 let. Nekateri darovalci so kri darovali več kot 80x, 90x, 100x, to so t. i. Vitezi krvodajalstva, ki darujejo več kot 30 let. Morda se bo v prihodnjih letih ta meja dvignila na 68 let, ampak zaenkrat še ni te potrebe.

Kje izveš, kakšno krvno skupino imaš?

»COVID nam je letos ponagajal v tej meri, da imamo manj teh t. i. promocijskih akcij, s katerimi na raznih sejmih skupaj s prostovoljci določamo polnoletnim prebivalcem krvno skupino. Izveš jo tako, da greš na krvodajalsko akcijo, kjer vas prijazna sestra zbode v prst in vam v minuti pove, kakšna je vaša krvna skupina.«

Želim prisluhniti oddaji o darovanju krvi, morda celo postati krvodajalec

Povabljeni na krvodajalske akcije, sploh tisti s krvno skupino 0-

»Pomembno je, da se zavedamo, da smo drug od drugega res zelo odvisni. Prosil bi, da tisti, ki že nekaj let niso prišli na krvodajalsko akcijo, da si vendarle vzamejo tisti dve uri časa. Po naših novih izkušnjah res ni daljših čakalnih dob, hitro si na vrsti in s tem res lahko veliko naredimo. Kri se res stalno rabi. Sploh bi prosil krvodajalce z 0- skupino, da pridejo, ta krvna skupina mora biti stalno na zalogi. Na spletni strani daruj-kri.si si lahko pogledate, kakšno je stanje zalog krvi in tudi na podlagi tega se lahko malo »motivirate« in pridete na eno od razpisanih krvodajalskih akcij, ki potekajo povsod po Sloveniji. Če pa poslušalci ne utegnejo priti na terenske krvodajalske akcije, so na voljo transfuzijski centri oz. oddelki, ki imajo razpisane svoje urnike delovanja v dopoldanskem času. Tja se pokliče, naroči in ni kakšnih večjih problemov.«