Josip Jurčič | (foto: (NUK, Zbirka upodobitev znanih Slovencev))
Spominjamo se, 3. maj
Spominjamo se | 03.05.2021, 10:47 Tone Gorjup
Na današnji dan leta 1881 je v Ljubljani umrl pripovednik, dramatik in časnikar Josip Jurčič. Izšel je iz Levstikovega literarnega načrta v Popotovanju in ga tudi uresničil.
Bil je realist, ustvarjal pa je v dobi, ko je pri nas še prevladovala romantika. Pisal je zgodovinske povesti, med njimi Jurija Kozjaka. Dal nam je prvi slovenski roman, Desetega brata. Z Veroniko Deseniško in Tugomerjem se je izkazal kot dramatik. Josip Jurčič pa je pisal tudi črtice, pripovedke in humoreske (Spomini na deda, Pripovedka o beli kači, Kozlovska sodba v Višnji gori ...).
3. maja 1903 je v Ljubljani umrl zgodovinar, geograf in arheolog Simon Rútar. Napisal je prvo monografijo o Beneških Slovencih. Je pionir slovenske arheologije.
Na današnji dan 1944 je v taborišču Neubrandenburg v Nemčiji umrla pesnica in pisateljica Anica Černéj. Izdala je knjigo otroških pesmi.
3. maja 1975 je v Ljubljani umrl filozof Franc Véber, doma iz Gornje Radgone. Po treh letih bogoslovja je odšel v Gradec in tam z doktoratom končal filozofijo. Njegov mentor je bil profesor Meinong, začetnik predmetne teorije. Leta 1919 je postal prvi predavatelj za filozofijo na ljubljanske univerze. Tam je ostal do 1945, ko so ga za krajši čas zaprli, prisilno upokojili in mu prepovedali objavljanje. Izključili so ga tudi iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ker v javnosti ni smel več nastopati, je z ustanovitvijo verskega lista Družina postal njen korektor, občasno pa tudi anonimni pisec. France Veber je s svojo fenomenološko filozofijo postavil temelje slovenski akademski laični filozofiji, ki pa je bila po letu 1945 zatrta. Janez Janžekovič o prvem srečanju z Vebrovo filozofijo zapisal: „Ko sem prišel iz Pariza, je Veber napisal menda že Knjigo o Bogu. Profesor Lukman mi je dejal, naj bi napisal oceno za to knjigo. Jaz sem rekel: Vebra ne poznam niti črke. Če lahko počakate, da ga preštudiram, bom napisal. In je bil za to. Potem sem se vrgel na Vebra in ga od prve črke do zadnje preštudiral, potem pa napisal tiste razprave.“
