Matjaž Merljak
Jakob Čuk
Andrej Šinko
Je državni zbor postal prostor dialoga? (foto: Rok Mihevc)
Je državni zbor postal prostor dialoga? | (foto: Rok Mihevc)

Koalicija 45, opozicija 43, manjšinca pa ujeta na sredi

27.05.2021, 14:23 Alen Salihović

Državni zbor predsednika vlade Janeza Janše ne bo obtožil pred ustavnim sodiščem, saj takšen predlog na seji državnega zbora ni dobil zadostne podpore. Zanj je glasovalo 42 poslancev, proti pa 44. Predlagatelji so Janši očitali kršenje več zakonov in ustave. Nasprotniki predloga so menili, da očitki ne vzdržijo, Janša pa je dejal, da je v predlogu toliko absurdnih stvari, da na vse niti nima smisla odgovarjati. Glasovanje ni bilo presenečnej nam je dejal politolog dr. Miro Haček. Dodaja, da bo koalicija pri menjavi predsednika DZ Igorja Zorčiča in tudi pri imenovanju novega ministra za pravosodje potrebovala 46 glasov.

Razprava v hramu demokracije je bila vse prej kot tej ustanovi primerna. Obtoževanja, zmerjanja, preusmerjanje pozornosti, skoraj da že predvolilna tekma. Prav zato ni nenavadno, da je sejo takoj po svojem govoru zapustil tudi Janša.

Sicer so poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP premieru očitali vmešavanje v delo tožilstva ter kršenje ustave in zakona o državnem tožilstvu v postopku imenovanja evropskega delegiranega tožilca. Velik del očitkov se je nanašal tudi na odtegnitev financiranja Slovenske tiskovne agencije. Glavni očitek pa je bil, da se je Slovenija decembra lani odrekla dodatni kvoti cepiva proti covidu-19. Janša pred sabo vidi leto okrevanja, ki bo hitrejše od povprečja članic EU in bo Slovenijo vrnilo na predkrizno raven v rekordnem času. Hkrati ima Slovenija, ki bo sicer v prihodnjem tednu po njegovih besedah od ene države prejela 300.000 odmerkov cepiva, za drugo polovico leta naročenih dovolj cepiv za tretji odmerek, je povedal Janša, ki so mu v bran stopili v koalicijskih SDS, NSi in SMC, pa tudi opozicijska SNS. Po glasovanju pa je vodja poslancev SDS Danijel Krivec povedal, da je rezultat pričakovan. Da opozicija nima absolutne večine, po njegovih besedah vedo že ves čas. Na drugi strani pa so predlagatelji predloga ustavne obtožbe ponovili, da imamo t.i. viseč parlament, v katerem ne koalicija ne opozicija nimata absolutne večine in je zato čas za volitve.

Koalicija bo za novega predsednika dz in ministra za pravosodje potrebovala 46 glasov

Leva opozicija je v dobrem letu dni mandata uporabila količino opozicijske municije za rušenje oblasti, kakršna je v slovenski politični zgodovini brez primere. Če gledamo povprečje uporabljenih opozicijskih mehanizmov na leto mandata, preživetega v opoziciji, so predvsem Šarčevi močno prehiteli tudi SDS, ki se je drži sloves agresivne opozicije, so zapisali na portalu Domovina.je. Mi  pa smo za komentar o glasovanju v državnem zboru vprašali politologa dr. Mira Hačka.

»Rezultat glasovanja je bil povsem pričakovan in tudi v skladu z večino prejšnjih glasovanj in zdi se, da so nianse rezultata sedaj bolj ali manj odvisne od tega ali manjka posamezen poslanec te ali one strani, v globalu pa se rezultat ne spreminja in imamo nekakšen položaj, ko ima koalicija 45 glasov opozicija pa 43, nekje na sredini pa sta ujeta oba poslanca narodnosti,« nam je dejal politolog Haček.

Ker je danes ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič odločila za odstop, katerega razlog je zaplet glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, pa je Haček dejal, da to ni dobra popotnica za nadaljnje delo. Koalicija bo namreč za potrditev novega ministra potrebovala 46 glasov.

»Po odločitvi vlade, ki je razveljavila razpis za evropske tožilce, kaj veliko drugega niti ni mogla storiti, če je hotela ohraniti vsaj približno čisto politično pozicijo. Tako, da sem precej razočaran nad odločitvijo vlade. Menim, da je bila to ena od tistih odločitev, kjer bi vendarle vlada morala pokazati nekaj politične mehkobe in malo premisliti politično strateško o posledicah te odločitve. Sicer bomo imeli nov razpis za evropske tožilce, bo pa vlada soočena z izjemno težko nalogo, ki je približno tako težka kot zamenjava predsednika državnega zbora, saj je potrebno zbrati 46 glasov za imenovanje nove ministrice in to v roku treh mesecev, sicer je posledica zelo preprosta: vlada bo padla,« je povedal.

Vlada je danes sprejela sklep o neseznanitvi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, ki pa je po oceni Kozlovičeve strokovno neutemeljen. »Kot sem že večkrat poudarila, je bil postopek s strani ministrstva za pravosodje izpeljan zakonito, skladno z nacionalno zakonodajo in uredbo Sveta EU,« je ministrica zapisala v odzivu.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija , Zdravstvo

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Člani laiških gibanj (photo: focolare.org) Člani laiških gibanj (photo: focolare.org)

Vatikan omejil mandat voditeljem gibanj in združenj

Papež je podpisal dekret, po katerem mandat voditeljev mednarodnih laiških gibanj in združenj ne sme trajati več kot pet let, ista oseba pa je lahko na tem položaju največ dva mandata. Izjema so ...

O avtorju