Mateja F. Novljan
Marko Zupan
Alen Salihović
Udeleženci razprave o prihodnosti EU (foto: Kabinet predsednika vlade)
Udeleženci razprave o prihodnosti EU | (foto: Kabinet predsednika vlade)

Vsi smo odgovorni za prihodnost Evrope

21.05.2021, 12:14 Marjana Debevec

Kateri temelji nas bodo kot Evropejce združevali ne le danes, ampak tudi v prihodnje? Razprava o tem bo potekala v okviru Konference o prihodnosti Evrope, katere odgovornost bo v veliki meri nosila Slovenija. V vlogi predsedujoče svetu EU bo usklajevala in zastopala stališča držav članic. O tem je beseda tekla v četrtek, ko je državni vrh pripravil uvodno razpravo.

Konferenca o prihodnosti Evrope je bila ustanovljena na dan Evrope. Gre za edinstven demokratični projekt, v okviru katerega bomo Evropejci izmenjali poglede in iskali odgovore o prihodnjem razvoju naše celine. Pomembno vlogo bo kot predsedujoča Svetu EU v drugi polovici leta imela prav Slovenija. »Slovenija, kot zelo proevropska država – od nje se pričakuje, da bo v teh šestih mesecih naredila vse, kar je v njeni moči, zato da bi bila ta konferenca živahna, da bi bila vključujoča, da bi ponudila nekatera nova vprašanja in morda tudi kakšen odgovor v zvezi s prihodnostjo Evropske unije,« je uvodoma dejal predsednik države Borut Pahor.

Tudi po besedah premierja Janeza Janše si bo Slovenija prizadevala, da bi razprava o prihodnosti Evropske unije postala odprta za vse. »Da to ni samo razprava med institucijami, da ni to samo razprava na vladni ravni in na ravni socialnih partnerjev, ampak da je to razprava, kjer lahko sodeluje vsak in to z različnimi pogledi

Med prevladujočimi temami je Janša omenil odpornost Evrope za boljši spopad z epidemijo in podobnimi kriznimi razmerami, pa tudi vprašanja, o katerih ni veliko enotnosti v EU, pomembna tema je tudi demografska slika, ki je strateški problem.

Za vključujočo razpravo se je med drugim zavzel tudi svetovalec predsednika republike Ernest Petrič, ki je izpostavil, da je le tako lahko uspešna.

Pomen tega, da bo konferenca potekala od spodaj navzgor, je izpostavil tudi pravnik Matej Avbelj. Opozoril je še, da bi morali kulturni boj, ki se je razplamtel v Evropski uniji, znova vrniti na raven normalnega političnega boja. »Politični boj je nekaj normalnega, ker smo različni, imamo različne vizije in vrednote glede sveta okoli sebe. Da pa glede ključnih vprašanj: to so tista temeljna vprašanja glede vladavine prava, tistih temeljnih struktur ustavne demokracije, to potisnemo v kar najbolj depolitiziran prostor, ki bo na izobraževalni ravni, strokovni ravni, na raziskovalni ravni, svetovalni ravni, institucionalni ravni gradil in širil te vrednote ustavne demokracije.«

Slovenska in evropska zastava
Slovenska in evropska zastava © Rok Mihevc

Cilji evropskega povezovanja na temelju Schumanove deklaracije so bili trije: vzpostavitev in ohranitev trajnega miru na evropski celini, ekonomsko blagostanje in učinkovit odziv na geostrateške izzive. Po besedah dr. Mateja Avblja gre za cilje, ki nikoli ne bodo do konca uresničeni, saj se gradijo postopoma. »Prav zato sem kot državljan, akademik, kot profesor evropskega prava trdno prepričan, da prihodnost Evropske unije ni v vzdrževanju statusa quo. Še manj pa je prihodnost Evropske unije v nazadovanju – v dezintegraciji procesa povezovanja. Prepričan sem, da je najbolj prepričljiva pot za naprej reformni scenarij.«

Ta naj bi se razvil na temelju pluralizma, ustavne demokracije in naddržavne federacije. Državljani naj bi namreč poleg nacionalne zavesti razvili tudi evropsko demokratično politično zavest. »To zadnje, razvoj evropske demokratične politične zavesti, poleg tiste že izdelane nacionalne, čeprav je tudi ta nacionalna danes v precejšnji krizi, bo ključno za nadaljevanje izvajanja večno aktualnega programa Schumanove deklaracije

Je pa treba priznati, da se je Evropa lansko leto prvič skrčila, ko je iz nje izstopila Velika Britanija, kar je našo celino spremenilo, je poudaril premier Janez Janša. Zato bo razprava o prihodnosti Evrope nujno tudi razprava o njeni širitvi. Velika vrednost Evropske unije se je po njegovem mnenju pokazala v epidemiji. Povezava je preprečila recesijo, omogočila cepljenje, delovala usklajeno na več področjih. »Delamo na tem, da bodo tudi tisti narodi, ki še niso v EU tega deležni, da jim pomagamo. Ker na koncu je v našem interesu, da se Schumanove sanje na nek način uresničijo,« je še poudaril Janša.

Razprava se torej začenja. Janša je k njej povabil vse institucije, da bi s svojimi predlogi pomagale prispevati k prihodnosti Evrope.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Cerkev, križ, verniki (photo: Mateus Campos Felipe) Cerkev, križ, verniki (photo: Mateus Campos Felipe)

Kdo mora v cerkvah preverjati pogoj PCT?

Od 15. septembra naprej morajo vsi verniki, ki bodo prišli k sveti maši, izpolnjevati PCT pogoj - to pomeni, da morajo imeti dokazilo o prebolelosti, cepljenju oz. testiranju. Prav tako iz ...

Kamniško-Savinjske Alpe (photo: ARO) Kamniško-Savinjske Alpe (photo: ARO)

PCT ključ do uspeha, cepivo pa rešitev!

Poletje je v teh dneh nekoliko podaljšalo svoj rok trajanja in to se je ob koncih tedna poznalo tudi v naravi. Številni so zavili na morje, ob jezera, veliko se jih je odpravilo tudi v hribe. K ...