Korona vztraja, kje je gripa?

Svetovalnica | 29.04.2021, 22:40 Mirjam Judež

V zdravstveni Svetovalnici smo gostili infektologinjo dr. Dašo Stupica z UKC Ljubljana. Govorili smo o cepljenju, tudi proti gripi. V tej sezoni z njo sicer ni bilo težav, saj v Sloveniji nismo laboratorijsko potrdili nobenega primera. Dr. Stupica: »To je povsem nenavadno, tega nismo vajeni. Vnaprej nismo vedeli, da bodo ti zaščitni ukrepi proti koronavirusu tako učinkoviti tudi za zmanjševanje prenosa virusa gripe. Dosegli smo, da bolnikov z gripo nismo imeli.« A kot opozarjajo strokovnjaki, virus gripe ni izginil. Oddajo je vodil Blaž Lesnik.

Ker smo se držali ukrepov, gripe ni bilo

»Zadnjo sezono so se ljudje cepili proti gripi nekoliko bolj številčno, ampak delež precepljenih v Sloveniji je relativno nizek. Zato gre sklepati, da so zaščitni ukrepi dobro ščitili ljudi proti gripi. Oba virusa sta respiratorna, način prenosa je zelo podoben, zato smo z ukrepi hkrati preprečili tudi virus influence, torej gripe in drugih respiratornih virusov, ki jih je bilo zadnjo sezono tudi občutno manj.

Vnaprej nismo vedeli, kaj bo, če se posameznik okuži z obema virusoma, če eni okužbi sledi druga. Teh podatkov nismo imeli in nas je upravičeno skrbelo, kaj bo, če bo do takih primerov prihajalo. Nekaj študij na to temo je bilo narejenih in nekateri so res prikazali, da lahko sočasna okužba pomeni slabši izid, težji potek bolezni. Zato se je več ljudi odločilo za brezplačno cepljenje; tudi brezplačnost je moment, ki je vplival na odločitev za cepljenje.«

Če se ozremo v preteklost, so pandemije človeška stalnica

»Dejstvo je, da sobivamo skupaj z živalmi, z mikroorganizmi. Napovedovali so, da se bo virus gripe spremenil do te mere, da bo dobil sposobnost, da se dobro širi s človeka na človeka in povzroči hudo okužbo, bolezen. To je ta katastrofalna kombinacija lastnosti virusa, da lahko povzroči pandemijo. Ni se to zgodilo z virusom influence, se pa bo to zgodilo prej ali slej.

Se je pa zgodil koronavirus. Za prihodnost ne vemo, kaj nam virus gripe pripravlja, kdaj se bomo srečali z novo gripo, ki bo kot zadnja večja sprememba virusa 2009. Takrat se je pojavil nov virus. Na začetku se tudi ni vedelo nič o tem novem virusu, kako hudo bolezen povzroča, kako je prenosljiv s človeka na človeka.«

Če virus kroži kot pri gripi, je večja možnost mutacije

»Zdaj v živo spremljamo, kako je virus živ organizem, kako spremenljiv je. Več ko je virusa v populaciji, več ko se ima virus možnost množiti, večja je ta verjetnost, da bo prišlo do napake. Ena od številnih napak je tista, ki da virusu lastnost, da je bolj prenosljiv ali povzroči hujšo bolezen, je bolj invaziven, bolj patogen.«

Cepljenje proti koronavirusu in proti klopnemu meningitisu

»Ni zadržkov, da se ne bi cepili z obema cepivoma, odsvetujem pa sočasno cepljenje. Če bi prišlo do neželnih pojavov, ne bi uspeli ločiti, kateremu cepivu jih pripisati. Cepivi časovno ločite, razmik naj bo teden, dva.

Proti okužbi z bakterijo borelije zaenkrat še ni komercialno dostopnega cepiva, imamo pa antibiotike, ki so izjemno učinkoviti in s katerimi lahko boreliozo hitro in učinkovito pozdravimo.«

 

Gripa ni izginila

»Virus influence zagotovo ni izginil, ima svoj živalski rezervoar, to so pretežno vodne ptice, tudi druge živali, nekatere domače živali. Ta virus zemlje ni izginil, ves čas prebiva v živalih in samo vprašanje časa je in teh verjetnosti, tesnih stikov med človekom in živaljo, kdaj pride do okužbe. Je pa ta zadnja sezona pokazala, če upoštevamo higienske ukrepe, se v populaciji virus influence ne more dobro množiti, ni pa zagotovila, da bo tako tudi v prihodnje.«

S cepivom proti gripi je precepljena samo desetina slovenske populacije, kar je bistveno premalo, da bi dosegli kolektivno imunost.

Poslušalka se ne upa cepiti z Astra Zeneco, ker ima močne krčne žile na nogi, njena mama je umrla za strdkom.

»Skrb je na mestu, vendarle je prav, da vemo, da novi koronavirus deluje resnično na številne organe, med drugim tudi na koagulacijski sistem, sistem za strjevanje krvi, na žilno steno. Okužba s koronavirusom veča možnost nastanka strdkov. Grožnja za nastanek strdkov, če se okužimo s covidom, je bistveno večja kot nevarnost, da bi prišlo do strdka po cepljenju, ta verjetnost je tako zanemarljivo manjša, da naj vas to ne odvrne od cepljenja. Ne odlašati s cepljenjem, tudi če bi se morali cepiti z AstraZeneco.«

Tisti, ki so preboleli covid, bodo prišli na vrsto za cepljenje 8 mesecev po okužbi

»Najprej je bila ta doba 6 mesecev, zdaj se je podaljšala na 8 mesecev. To je nov koronavirus, z njim se srečujemo dobro leto, znanje se nabira. Ogromno ljudi je bilo okuženih. Pred enim letom nismo vedeli, kaj se bo zgodilo, če prebolimo covid.«

Zdaj vemo, da če bolezen prebolimo, ima z veliko verjetnostjo 8 mesecev po preboleli okužbi večina ljudi tako imunost, obrambo, ki ščiti pred možnostjo nove okužbe, zato se cepljenje za take osebe odloži. Nič bi ne bilo narobe, če bi se te osebe cepile, a cepiva so omejena.

Cepiva so omejena, zato imajo prednost ljudje, ki še niso preboleli covida

»Na eni strani imamo ljudi, ki so bolezen preboleli in podatke, iz katerih lahko zaključimo, da so ti ljudje zelo varni pred možnostjo nove okužbe. Na drugi strani pa je skupina ljudi, ki covida še ni prebolela, ima veliko verjetnost, da zboli in omejeno število cepiv. Zato je smiselno, da cepiva porabimo za tako populacijo, ki je bolj ogrožena, kot za ljudi, ki so preboleli, ker ti so zelo gotovo zaščiteni vsaj 6 do 8 mesecev po preboleli okužbi.«

Celo leto živimo s koronavirusom. Nekateri so na žalost umrli, drugi imajo hude posledice, kot skupnost pa smo preživeli. Verjamem, da je naša prihodnost svetla. Naučili smo se, da če dosledno upoštevamo nekatere enostavne ukrepe in predvsem, če jih upoštevamo vsi, smo kot skupnost bolje zaščiteni.

Ko pridemo na vrsto, se cepimo

»Na srečo so raziskovalci uspeli v kratkem času izdelati izjemno varna in učinkovita cepiva. Prihodnost življenja s tem virusom je v tem, da bo čim več populacije precepljene in se bomo na ta način zaščitili proti okužbi in vsem njenim neželenim posledicam. Dostopnost cepiv je omejena, zato je potreben čas, preden bomo skoraj vsi precepljeni. Zato je potrebno, da zdržimo in se v tem času dosledno držimo priporočil in osnovnih higienskih ukrepov.«

Raziskovalci so to življenje v času epidemije poimenovali »ples z virusom«. Z virusom sobivamo, se mu prilagajmo, naš namen je, da preživimo.