Matjaž Merljak
Jakob Čuk
Andrej Šinko
Optimalna letnica zaključka obratovanja Premogovnika Velenje je med letoma 2038 in 2042, dejansko pa je to stvar politične odločitve. (foto: rlv.si)
Optimalna letnica zaključka obratovanja Premogovnika Velenje je med letoma 2038 in 2042, dejansko pa je to stvar politične odločitve. | (foto: rlv.si)

Kakšna bo usoda Premogovnika Velenje?

21.04.2021, 12:09 Mirjam Judež

O prihodnosti rudnika Velenje smo govorili z generalnim direktorjem Premogovnika Velenje dr. Janezom Rošarjem in direktorjem Alešem Logarjem. Nekje v 20 letih se obeta zaprtje Premogovnika. Kaj to pomeni za oskrbo z električno energijo, za zaposlene v rudniku, gospodarstvo, lokalno skupnost? Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Premogovnik Velenje potrebuje 15 let, da ga lahko uspešno zaprejo

Dr. Janez Rošer: »V skupini Premogovnik Velenje smo ponosni, da preko 146 let pridobivamo premog in smo vsa leta pomemben deležnik pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z električno energijo. Premogovnik ima zadostno količino premoga. Ne glede na to, katera letnica za prenehanje rabe premoga bo sprejeta, se moramo zavedati, da Premogovnik Velenje potrebuje 15 let, da lahko uspešno zapremo, likvidiramo in saniramo premogovnik in površino nad njim. Skupaj z lastnikom aktivno iščemo primerne sprejemljive rešitve, ki bodo vključevale socialni dialog in pravičen prehod v brezogljično družbo. Postopek zapiranja se mora začeti že nekaj let pred zaprtjem. Ne sme se ponoviti izkušnja zasavskih premogovnikov, ko ob prehodu družbe v likvidacijo še ni bil izbran izvajalec monitoringa rudniških površin. Predlagana letnica zaprtja 2033 je ambiciozna tako za premogovnik, širšo regijo kot državo in odpira ogromno vprašanj, na katera ta trenutek še ne moremo popolnoma odgovoriti.«

Pogoji za zaprtje Premogovnika Velenje

Dr. Janez Rošer: »Pravičen prehod predvideva pravičen in vključujoč prehod na podnebno nevtralnost z minimalnim vplivom na zaposlene in lokalne skupnosti v prizadetih regijah. Štirje sklopi kazalnikov so, a poudarja se eden oz. dva. Poleg finančne nevzdržnosti termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje se poudarja tudi okoljski. Strategija se osredotoča v veliki meri predvsem na podnebne vplive, menimo pa, da bi bilo treba uravnoteženo se osredotočati na vse omenjene stebre. Okoljski vpliv zajema emisije CO2, ki so globalno in večsektorski problem. Poleg okolja je v študiji zelo malo upoštevan vidik vpliva na narodno gospodarstvo. Zapiranje premogovništva bo imelo največji vpliv na socialni del, saj bo težko zagotoviti delovna mesta v tako hitrem času. Ključno je, da pripravimo terminske plane s ključnimi mejniki, določiti, kdo je odgovoren za te mejnike in kaj storiti, če ti mejniki ne bodo doseženi.«

Generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer
Generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer © https://www.emeoutlookmag.com/

Kateri vir električne energije je po zaprtju premogovnika najbolj sprejemljiv?

Aleš Logar: »Bistveno večja težava kot nadomeščanje delovnih mest je nadomeščanje energije, ki jo trenutno daje TEŠ. Govorimo o bloku, ki pomeni 1/3 vse pridobljene energije za potrebe po elektriki in tu je še kako pomembno, da se to dejstvo pomembno vkomponira v sam kontekst. Zelo pomembno se mi zdi, da ne govorimo samo o projektih, kot so hidroelektrarne na spodnji in srednji Savi in o projektih nadomeščanja s sončno energijo. V tako kratkem obravnavanem obdobju (do leta 2033) je praktično nemogoče, da bi 600 megavatov nazivne moči, ki jih predstavlja TEŠ, takorekoč čez noč nadomestili s sončnimi elektrarnami. Najbolj razumno bi bilo »vleči« TEŠ in Premogovnik vsaj tako dolgo, dokler ne bomo zgradili Nuklearno elektrarno Krško 2.«

Možni scenariji zaprtja PV in TEŠ

Premogovnik Velenje že 146 let pridobiva premog in je vsa leta pomemben deležnik pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z električno energijo.
Premogovnik Velenje že 146 let pridobiva premog in je vsa leta pomemben deležnik pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z električno energijo. © rlv.si
Dr. Janez Rošer: »Savinjsko-šaleška regija v ta tranzicijski proces opuščanja premoga šele vstopa, po drugi strani se pričakuje, da bo v desetih letih postorjeno vse, kar je bilo v Zasavju postorjenega v 20 letih. Tudi tam ni šlo brez težav. Določeni vidiki tranzicije so tudi tam bolj primer slabe prakse kot uspešnega primera. Pri tem je treba opozoriti na dejstvo, da je Premogovnik Velenje bistveno večji od rudnikov Trbovlje, Hrastnik. Gre za eno največjih gradbišč v državi že mnogo let. Aktivnih, odprtih jamskih prostorov, potrebnih vzdrževanja, je približno 51 km, tu je še 6 km na novo izdelanih objektov v podzemlju. Po obsegu bo nekaj podobnega potrebno likvidirati, kar pomeni zelo zahtevne procese likvidacije, sanacije z vidika potrebnega časa in potrebnih sredstev.«

Optimalna letnica zaključka obratovanja Premogovnika Velenje je med letoma 2038 in 2042, to bo stvar politične odločitve, mi pa verjamemo, da bodo upoštevani tudi tehnični, gospodarski in predvsem socialni aspekti.

Pomen zaprtja Premogovnika Velenje glede zagotavljanja stabilne oskrbe z električno energijo

Aleš Logar: »V strategiji zapiranja PV in TEŠ ni nikjer izpostavljeno, kaj to obeh pomeni z vidika nacionalne energetike. Po letu 2043 lahko ostanemo brez več kot 60 % lastne proizvodnje električne energije. Malo verjetno je, da bo možno izvesti prestrukturiranje v tako kratkem času in nadomestiti manjko teh 30-50 % proizvedene električne energije v Sloveniji.

Proizvodnja premoga v Sloveniji je z globalnega vidika zelo nizka, nekatere države iz EU pa še uvažajo količine premoga, ki so bistveno višje od proizvodnje premoga v Sloveniji. Vsi se radi zgledujemo po Avstriji. Toliko, kot mi izkopljemo premoga, ga Avstrija uvozi, pa jo imamo vsi za zelo zeleno. Evropa izkoplje samo 10 % premoga. 90 % teh termoelektrarn in premogovno aktivnih dejavnosti se izvaja izven EU: v Kitajski, Indiji, Avstraliji, Ameriki in to so pomembni podatki.«

Lani je bilo približno 20 % delovnih mest v ožjem vplivnem območju neposredno odvisnih od premogovništva.
Lani je bilo približno 20 % delovnih mest v ožjem vplivnem območju neposredno odvisnih od premogovništva. © revija Naš stik

Kako bo letnica zaprtja Premogovnika Velenje vplivala na sanacijo pridobivalnega območja?

Dr. Janez Rošer: »Premogovnik Velenje je ves čas obratovanja skrbel za sanacijo degradiranih površin brez evra proračunskega denarja, zgolj z lastnimi sredstvi. Menim, da si glede na to, kolikšen davek smo na račun pridobivanja premoga v preteklosti v Šaleški dolini že plačali tako lokalna skupnost kot prebivalci zaradi onesnaženega okolja, zaslužimo pravičen in pošteno izveden prehod, ki bo vključeval kakovostno prostorsko in okoljsko sanacijo razvrednotenih območij ter tudi celovito gospodarsko prestrukturiranje regij.

PV in TEŠ sta že izvedla temeljito ekološko sanacijo v preteklem obdobju. Njun vpliv na okolje se je bistveno zmanjšal, Šaleška dolina pa velja predvsem zaradi daljinskega ogrevanja, ki ga zagotavlja TEŠ, za eno od območij z najčistejšim zrakom v Sloveniji. Celostna presoja vplivov na okolje mora upoštevati trenutno stanje zraka, tal, voda v Šaleški dolini, ki so ravno zaradi enega ekološko najnaprednejših termoblokov po kakovosti v Sloveniji v samem vrhu. Upoštevati bi bilo treba ne samo CO2 izpuste, temveč tudi vse ostale komponente, kot so npr. PM20 in PM10 delci. Ravno po zaslugi energetike in ker ni veliko lokalnih kurišč v dolini, tudi ni prekomernega onesnaževanja. Zakon o postopnem zapiranju PV mora zajeti tudi te vidike.

Če bi za sanacijo poskrbela država, bi tudi cena pridobivanja premoga bila nižja. Verjamem, da se prebivalci in lokalna skupnost zavedajo, da bo PV primerno postopal pri sanacijah, pri vseh ukrepih, ki so bistveno zmanjšali same vplive na okolje in da bo tako tudi v bodoče. Mi pa računamo na določena sredstva s strani države in ne zgolj na lastna.«

Kaj pomeni zaprtje Premogovnika Velenje z vidika zaposlovanja in upokojevanja?

Direktor rudnika Aleš Logar
Direktor rudnika Aleš Logar © hse.si
Aleš Logar: »Mi smo že nakazali, da letnica 2033 nima vgrajenih komponent, ki jih mi vključujemo v svojem predlogu, ki smo ga že podali na ministrstvo in je tehnično gledano zelo dovršen. Nadejamo se, da bomo v naslednjih korakih uspeli prepričati vse odločevalce, da bodo poslušali tehnično in strokovno mnenje.

Po najbolj ambicioznem scenariju smo izpostavili, da bi bilo v desetih letih zelo težko ustvarili delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Podatki kažejo, da je bilo v 2020 približno 20 % delovnih mest v ožjem vplivnem območju neposredno odvisnih od premogovništva. Ti podatki ne vključujejo števila multiplikativnih učinkov, ki dodatno povečujejo posredno odvisnost lokalnega gospodarstva od premogovniške industrije. Govorimo o 3.000 do 4.000 delovnih mestih povezanih s premogovništvom, če pa upoštevamo še družinske člane, govorimo o več kot 10.000 ljudeh v regiji.«

Kako bo zapiranje Premogovnika Velenje vplivalo na gospodarsko podobo regije?

Dr. Janez Rošer: »Premogovnik Velenje je v vseh 146 letih tesno povezan z lokalno skupnostjo, prav to sodelovanje pa je v tem prehodnem obdobju ključnega pomena za nadaljnji razvoj premogovnika, gospodarstva in širše regije. Šaleška dolina je pomembna energetska lokacija, kjer je veliko tehnološkega znanja, veliko delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, kar je vsekakor velik potencial za nove projekte in nove izzive. Intenzivno delamo na razvoju in iskanju novih tehnologij, ki bodo omogočale ohranitev energetske lokacije in strokovnega znanja, na drugi strani pa vidimo potenciale na drugih sektorjih, imamo ogromno znanj in izkušenj pri vzdrževanju in v manjši meri tudi pri izdelavi težke rudniške, rudarske mehanizacije. Področje težke strojne in elektroindustrije predstavlja določen potencial.

Že dandanes imamo v sklopu hčerinskih podjetij nekaj znanja tudi v lesnopredelovalni industriji, imamo tudi nekaj znanja glede združevanja lesnopridelovalne industrije in energetike. Lesna biomasa danes predstavlja neko alternativo premogu in vsi ti projekti na nek način kažejo na potencial v skupini.

Šaleška dolina je Sloveniji v preteklosti ogromno dala. Nenazadnje zanesljivo preskrbo z električno energijo. Ljudje v zadnjih desetletjih ne poznamo več električnih mrkov, kar ni samoumevno. Če bomo ostali brez tretjine doma proizvedene elektrike in bomo to uvažali, ne smemo pozabiti, da čez nekaj let poteče tudi obratovalno dovoljenje za jedrsko elektrarno Krško. V primeru nepodaljšanja JEK smo še dodatno izpostavljeni uvozu elektrike, posledica tega je precej višja cena, kar ni dobra popotnica za gospodarstvo.« 

Več kot 10.000 ljudi v regiji je odvisnih od Premogovnika Velenje.
Več kot 10.000 ljudi v regiji je odvisnih od Premogovnika Velenje. © rlv.si

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Evropska zastava (photo: Pixabay) Evropska zastava (photo: Pixabay)

Dan Evrope - Kako naprej?

Dan Evrope je za vsakega državljana stare celine velik praznik, čeprav ga zadnja leta doživljamo z grenkim priokusom. Zdi se, da je stara celina, ki se je po drugi svetovni vojni začela povezovati ...

Papež v nagovoru (photo: Vatican Media) Papež v nagovoru (photo: Vatican Media)

Kdor ljubi denar, ne ljubi kot Jezus

Na Trgu sv. Petra v Vatikanu se je danes zbralo veliko romarjev, močna zasedba je prišla iz Kolumbije in iz številnih zastav svoje dežele izoblikovala pravo pisano polje. Besede papeža Frančiška, ...

O avtorju