Irena Simčič: Gospodarstvo se začne v gospodinjstvu

Mladoskop | 19.04.2021, 13:01 Nataša Ličen

Svetovni teden o financah smo obeležili prejšnji mesec. Na organizaciji OECD, ki je krovni nosilec projekta, so se osredotočili na čimprejšnje neodvisno finančno izobraževanje otrok. V projektu je več kot 175 držav in več kot 40 milijonov otrok.

Tudi v Sloveniji smo vsebinsko obeležili ta teden, predvsem v šolskem prostoru, saj je namen, da mladi spoznajo pomen finančnega izobraževanja in potrošnikove pismenosti. POgovarjali smo se z Ireno Simčič, ki  Poseben poudarek so dali tudi tematiki oglaševanja. Saj je zavajajočih reklamnih sporočil v današnjih časih vse več. Če znanja ni, je lahko odločitev nevarna tudi za prihodnost. Potrošniki potrebujemo določene veščine, znanja in strategije za olajšanje vsakdanjega odločanja.

     Tudi »zavržek« hrane lahko predstavlja slabšo finančno pismenost

"Pismenosti se med seboj prepletajo. Težko razumemo, da bo nekdo dobro finančno pismen, če je slabši na področju ostalih pismenosti. Med najpomembnejše pismenosti, ki jih posebej izpostavlja mednarodna organizacija OECD so bralna, naravoslovna, okoljska, kulturno umetniška, matematična in finančna, oziroma potrošnikova pismenost. Večja potreba po izobraževanju potrošnikov se kaže, ker je število finančnih odločitev, ki jih mora sprejeti posameznik, vse večje. Povečuje se kot posledica na trgih in v gospodarstvu. Nenazadnje se daljša tudi življenjska doba in imamo povečano ponudbo različnih vrst finančnih proizvodov in storitev."

Gospodarstvo se začne v gospodinjstvu kot najmanjši gospodarski enoti.
Finančno pismenost je med mladimi treba krepiti predvsem z neodvisnim finančnim izobraževanjem, biti mora dostopno ter kakovostno. Pri finančni pismenosti ne gre samo za odgovoren odnos do denarja, ampak tudi do drugih virov, kot na primer do vode, energije, hrane in podobno. V Sloveniji zavržemo približno 68 kg hrane na prebivalca, v Avstriji, kjer zelo krepijo finančno oziroma potrošnikovo pismenost, so se odločili, da se na transportnem vozilu, ko odpelje smeti izpred domačega doma, izpiše stavek: Danes smo iz vašega doma odpeljali vaš denar. Tudi »zavržek« hrane lahko predstavlja slabšo finančno pismenost. Stavek je dosegel svoj namen.

Učenci spoznavajo oblike denarja, načine plačevanja, prihodke, odhodke, varčevanje, predvsem pa je poudarek na vzgoji potrošnika, na kritični presoji oglaševanja, da mladi prepoznajo zavajajoče oglase.

Presenetilo nas je, ko je pred dobrim mesec dni završalo na družabnih omrežjih, češ, kaj se otroci že v osnovni šoli učijo o financah. Mednarodna organizacija OECD je v svojih zadnjih priporočilih določila in svetovala vladam ter tistim, ki odločajo, da je finančno pismenost treba umestiti v šole čim prej. V Sloveniji je finančno izobraževanje vključeno v različne učne načrte oziroma predmete, tako se s posameznimi finančnimi pojmi učenci seznanjajo tako v osnovni, srednji šoli in tudi pri nadaljevanju študija na fakultetah. Pri zgodovini se obravnava denar s historičnega vidika, pri jezikih z jezikoslovnega, in tako naprej, pri gospodinjstvu v Osnovni šoli pa izključno s področja financ.