Sirski otroci, vključeni v program pomoči | (foto: )
V Siriji vlada lakota
Svet Marjana Debevec
V desetih letih je državljanska vojna v Siriji zahtevala več kot 388.000 življenj, svoje domove je moralo zapustiti več milijonov ljudi. Vendar po besedah koordinatorja humanitarnih projektov v Alepu Roberta Chelhoda danes vlada še večji obup, kot med vojno.
»V Siriji vlada lakota! Pogosto vidim ljudi, ki v smeteh iščejo hrano. Z antidepresivi poskušamo ublažiti depresijo ljudi, vendar je število samomorov v porastu.« Kar 80 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine. Povprečna plača družini zadošča, da si kupi hrano za tri do štiri dni v mesecu. Vatikanski tajnik za odnose z državami msgr. Paul Richard Gallagher ob tem poudarja, da ni dovolj le krpati lukenj, ampak je treba najti trajno rešitev za obnovo sirske družbe. Država je namreč na robu zloma, saj je zaradi embarga s strani EU in ZDA onemogočen vsakršen izvoz in uvoz, zaustavljen je turizem, ki je bil v državi tretji od virov prihodka.
»Zaradi sankcij so se zaprla veleposlaništva zahodnih držav in zato tudi diplomatski odnosi ter vse bančne transakcije. Nevladne organizacije ne morejo nakazati sredstev v Sirijo za financiranje humanitarnih projektov, prav tako pa tudi Sirci, ki živijo v tujini, ne morejo poslati niti evra pomoči staršem, sorodnikom in prijateljem,« je povedal Chelhod.
Opozoril je tudi na to, da so naftni vrelci v rokah ZDA, tako da morajo Sirci svojo nafto kupovati od tujcev. »Mednarodna skupnost mora nehati iskati svoje geopolitične in gospodarske interese. To ni prava politika, kajti resnična politika je „služenje ljudstvom" in ne njihovo uničevanje,« je bil odločen koordinator projektov Semena upanja v Alepu.
Projekt se je preko Gibanja fokolarov začel že kmalu po začetku vojne. Danes že skoraj 150 prostovoljcev vodi več kot 12 projektov po vsej Siriji: nudijo finančno podporo 290 družinam po vsej Siriji, vodijo 3 projekte podpore za 300 otrok in mladostnikov, ki jim po pouku nudijo socialno in psihološko oporo; vodijo 3 zdravstvene projekte, zagotavljajo finančno in psihološko pomoč bolnikom z rakom ter fizioterapijo ranjenim v vojni in invalidom. Pripravljajo tudi 3 projekte strokovnega usposabljanja za socialno-zdravstvene delavce in za vodovodarje. Ne nazadnje sta tu še dva projekta za ženske in podpora šolskemu projektu za gluhe. »Naš program se imenuje "Semena upanja. To ime smo izbrali, ker bi si želeli, da bi s svojim življenjem lahko posejali semena upanja. Morda so to majhna semena, vendar so semena upanja in verjamemo, da bodo nekoč zacvetela in obrodila obilne sadove, ki jih že delno nabiramo, " je povedal Chelhod.
Na vprašanje, kako jim lahko pomagamo, pa je odgovoril: »Najprej molite za mir, nato pa nam pomagajte, da se bodo slišali tudi naši glasovi. Na žalost se na Zahodu govori le o majhnem delu Sirije, o severu in Idlibu. Mediji so pozabili na preostalih 80 odstotkov današnje Sirije, kot da ta del ne obstaja več. Vsem moramo povedati, da tukaj zelo trpimo zaradi vseh razlogov, ki sem jih prej omenil. Na politike morate pritiskati, da odpravijo mednarodne sankcije in zaprejo tovarne orožja. Brez orožja tudi vojn ne bo. Svet se mora zavedati, da je v Siriji prisotnost kristjanov ogrožena, da je njihova navzočnost, tako kot na celotnem Bližnjem vzhodu, ključnega pomena in pogoj za miren dialog med vsemi deli družbe. Evropa, ki se sooča s problemom vere, to pričo zelo potrebuje. Nazadnje, glede na obseg uničenja države na vseh ravneh vsekakor prosimo za stalno podporo našim potrebam in projektom, ker tu primanjkuje sredstev.«
