Marko Juhant: Prepustimo, da je otrokom kdaj tudi dolgčas ...

Za življenje | 13.03.2021, 14:59 Nataša Ličen

Prve cvetlice, ki jih na pomlad opazimo, imajo še vedno velik pomen. Oznanjajo novo, prebujajoče. Če opazimo te majhne spremembe, ki to pravzaprav niso, prepoznamo bogastvo življenja. Kako je pri tem z otroki? Jih navdušujemo za stvarstvo okrog sebe in v sebi?

Pozornost otroka se s pretirano rabo digitalnega lahko zelo zoži. Se omeji le na želje, na to, kar je moderno. Če smo senzibilni in opazimo drobne stvari, le-te močno obogatijo življenje.

Marko Juhant je v sobotni oddaji Za življenje, odgovoril: »Če mora biti v otroškem svetu vse polno barv, živo, kričeče, tudi glasno, otrok ne bo slišal vetra, ne videl ptic v letu. Okrog njega je polno zvokov, ki jih možgani ne »sprocesirajo«. Uho že sliši, a jih otrok ne zazna, ker morda zanj nimajo pomena.«
V oddaji smo govorili o psiholoških posledicah predolgega dojenja, o pretirani navezanosti na mamo, o vzgoji ob razvezi, o nevarnostih zasvojenosti z igricami in risankami za zabavo.

Kako omejiti rabo telefonskih in računalniških igric za zabavo?
»Pri risankah in igricah so za otroke pomembni liki, zgodbe. Usmerjajte, spodbudite otroke k risanju. Naj bo avtor, ne samo prejemnik. To je dober pristop v vzgoji. Začeli bodo s preprostimi linijami. S časoma pa bodo v tem ustvarjanju pričarali neverjetne domišljijske stripovske zgodbe. Otroci bodo črpali iz življenja. Preizkusite, boste prijetno presenečeni. Otroci so nagnjeni v socialno smer. Otroci ne morejo pogledati na internet, kako deluje svet. To pač ne gre. Doživeti ga morajo.«

Laž že pomeni, da je otrok potencialno lahko na poti v zasvojenost z igrami
»Fizično mu ne sme biti dosegljiv telefon ali računalnik, ko vemo, da nima obveznosti za šolo. Poznate »cin cin polico«, na kateri so telefoni vseh družinskih članov, med tem, ko so doma? Generalno razmišljanje, koliko časa so otroci lahko pred zasloni, je enako vprašanju, koliko cigaret in ostalega pripada otroku? Ja, NIČ. Hkrati se računalnik uporablja tudi za šolo. Glejte, v tem primeru se ga uporablja kot orodje in otroku pri tem ne daje prav velikega zadovoljstva. Po "ŠE" kličejo določeni hormoni, ki se porajajo pri igricah, risankah, od zabave.«

Otroci, ki so ves čas pod funkcijo nadzora, bodo težko samostojni.

Otrok je najpomembnejši član družine. »To je čisto narobe«
»Otrok ne sme biti center družine. Starša sta sonce, okrog katerega krožijo satelitki. Občutek, če vsega ne nadzirajo, so slabi starši. Če je otrok uspešen, bo on spremljal svoje obveznosti. Njegovi uspehi ali neuspehi so pomembni zanj, učijo ga odgovornosti. Otroci, ki so ves čas pod funkcijo nadzora, bodo težko samostojni. Saj vemo, starši želijo najboljše opraviti svojo vlogo, vsak trenutek odgovoriti na potrebe otrok, žal pa ne ločijo njihovih potreb od želja.«

Prej sta se "cufala", zdaj se igrata skupaj

»Če otroci nimajo prostega časa, jim ne more biti nikoli dolgčas. Brez dolgčasa se ne morejo v polnosti razviti, ne pride do ustrezne ustvarjalnosti. Koliko staršev je priznalo, da se bratec in sestrica zdaj med epidemijo igrata skupaj, prej tega ni bilo, saj ni bilo časa, vozili so ju od ene na drugo dejavnost. Ob skupnem preživljanju prostega časa in morda prav zaradi dolgčasa, pa se zdaj menita med seboj, kaj bi počela in se skupaj igrata ter spoznavata. Starši odkrijejo: »Ja, saj se imata naša otroka rada, prej sta se pa ves čas »cufala«.

Priporočamo: https://vzgoja.si/