Zadnja letošnja februarska Doživetja narave smo posvetili mraziščem, lovljenju zimskih temperaturnih rekordov in novi samodejni meteorološki postaji na Mrzli Komni. Kako na odročnem kraju pri temperaturah globoko pod ničlo postaja sploh deluje? Ali bomo v prihodnjih letih ob globalnem segrevanju sploh še lovili tako nizke temperature in ali je mrazišče na Komni res edino, kjer se temperature spustijo najnižje? Naša gosta sta bila geograf prof. dr. Matej Ogrin in član meteorološkega foruma ter direktor podjetja Pileus Iztok Miklavčič.
Kljub izredno toplemu koncu februarja 2021 (z rekordom 25,3º C v Biljah pri Novi Gorici), je teden dni prej v visokogorju vladal strupen mraz. 15. februarja je srce »mraziščarjev« začelo utripati hitreje, kajti kazalo je na možnost za mejnik: -40º C. A na koncu je vse pokvaril veter, ki je odpihnil veselje.
V mrazišču Mrzla Komna od novembra 2020 stoji samodejna postaja, ki pošilja podatke o temperaturi v dolino. Preverite, podatki so dostopni na: https://bit.ly/mrzlakomna – tu lahko skoraj v živo spremljamo, kaj se dogaja na Mrzli Komni, kakšna je zračna masa, ali lahko pričakujemo kakšen izreden temperaturni dogodek... Letošnja najnižja temperatura je bila – 38,6º C. Ni pa bilo vedno tako udobno.
Začetki segajo v leto 2005 ali celo še malo dlje, ko so se vremenski zanesenjaki začeli ukvarjati z vprašanjem, kako nizko temperature v Sloveniji sploh lahko gredo. Najhladnejša postaja uradne meteorološke mreže je že daljnega leta 1956 (pa tudi kasneje) izmerila najnižjo uradno temperaturo pri nas: -34,5º C, in sicer v Babnem polju.
»Gre za meteorološko postajo na enem od višje ležečih slovenskih kraških polj. Znanstvena in strokovna literatura iz drugih alpskih območij pa tudi iz dinarskega prostora ter držav okrog nas, ki imajo celo manj gorskega sveta (na primer Madžarska), pa so pa nakazovale, da se lahko v konkavnih reliefnih oblikah, se pravi kotanjah raznoraznih oblik, temperature spustijo mnogo nižje«, pojasnjuje odločitev za iskanje novih lokacij dr. Matej Ogrin.
Tako je ob obetavnih vremenskih razmerah začela skupina »mraziščarjev«, zbranih ob slovenskem meteorološkem forumu, hoditi na Komno in v zgodnjih jutrih tik ob sončnem vzhodu v eni izmed takšnih kotanj (mrazišč) meriti temperaturo. Trud je bil poplačan 9. januarja 2009, ko je padel rekord: 49,1º C.
Kot se spominja dr. Ogrin, je bilo sprva v ta rekord težje prepričati strokovno (meteorološko) kot pa laično javnost. »Ko smo na začetku postavljali hipoteze in tudi prve meritve že pošiljali v prostor, so bili odzivi na to pospremljeni s precejšnjo nejevero in dvomom, bodisi da to pri nas ni mogoče, pojavljala so se vprašanja, ali so bile meritve opravljene po referenčnih metodah in tako naprej. No, kasneje smo seveda vse te dvome ovrgli in v resnici dokazali to, kar so naše predpostavke potrjevale.«
Od novembra 2020 stoji na istem mestu, kjer je bil zabeležen rekord, samodejna postaja, ki pošilja podatke o temperaturi in relativni vlažnosti zraka iz dna mrazišča. Nekaj tehničnih zanimivosti o delovanju postaje je zaupal direktor slovenskega podjetja Pileus, ki je prispevalo napravo, Iztok Miklavčič: »Baterija je manjši akumulator, ki je povezan s sončno celico. Načeloma zdrži 2-3 mesece, tudi če ne bi bilo čisto nič sončne svetlobe. Problem nastane edino pri zelo nizkih temperaturah. Pri – 40º C napetost v samem merilniku lahko pade in če baterija ne bi bila dovolj napolnjena pred začetkom ohlajanja, bi se merilnik lahko izklopil. Tako bi na našo veliko žalost ostali brez najzanimivejših podatkov.«
K sreči se to letos ni zgodilo. Seveda pa je pri vsem skupaj zelo priročna uporaba mobilnega prenosa podatkov v dolino. »Na izbrani interval (vsako uro), se na registratorju vklopi modem, ki te podatke pošlje v dolino. Ker je to območje zelo oddaljeno od vseh oddajnikov in mobilnih omrežij, se včasih zgodi, da se registratorju ne uspe povezati v omrežje. Vendar vse te podatke shrani in jih ob prvi priložnosti (ko vzpostavi povezavo) pošlje tudi za nazaj.«
V teh tednih se po naših župnijah pripravljamo na izbiro članov novih župnijskih pastoralnih svetov. Tako smo danes po slovenskih cerkvah lahko prisluhnili pismom škofov ordinarijev, v katerih so ...
V sredo, 2. oktobra 2024, na praznik svetih angelov varuhov, se je na telovadnici Zavoda Antona Martina Slomška zrušilo 300 m² strehe. V tistem sredinem deževnem popoldnevu se je zgodil čudež, saj ...
Koliko svobode imamo, je vedno veliko vprašanje. Kaj svoboda in odgovornost v tem času sploh pomenita? Ravno zmožnost svobodnih odločitev - znotraj številnih ovir in omejitev, ki jih čutimo na ...
V oddaji Naš gost ob Slovenskem kulturnem prazniku smo gostili letošnjega Prešernovega nagrajenca za življenjsko delo arhitekta, industrijskega oblikovalca Saša Mächtiga, avtorja legendarnega ...
Podatki Nacionalnega inštituta za varovanje zdravje kažejo, da je daleč največ bolniških odsotnosti od dela zaradi stresa. Na zelo stresne okoliščine se je dobro pripraviti. Ker, ko pride stres, ...
