"Ljubezen vedno pozablja nase"

Duhovnost | 03.03.2021, 08:44 Rok Mihevc

»Prepričan sem, da bosta letošnji post in velika noč kljub epidemiji zelo lepa, saj je to odvisno od posameznika, kako zares bo vzel to ponujeno priložnost s strani Cerkve, da vzame ta sveti čas zares.« Kako preživljati post v času, ko nam je na videz veliko odvzeto, se je Mateja Feltrin Novljan v oddaji Za življenje pogovarjala z duhovnikom Martinom Golobom.

Ko se cerkveno leto malo umiri ...

Postni čas je lep čas, prepleten z zbujanjem narave. Je tudi poseben čas, ko se cerkveno leto malo ustvari in se umiri v svoji refleksiji, je v oddaji povedal Golob. »In v refleksiji mojega življenja. Ustavi se in preglej svoje življenje. Postni čas je iskanje identitete verujočega človeka v Jezusa Kristusa. Zaradi njega je naša vera to kar je. V vsem te se lahko najde vsak.«

PRISLUHNI CELOTNI ODDAJI "ZA ŽIVLJENJE"

Kdaj sem na strani množice in kdaj z Jezusom nosim križ?

Osrednja molitev postnega časa je križev pot, čeprav se ga ne moli samo v tem obdobju. »Dovolj je že, če naštevaš njegove postaje in zraven premišljuješ. O tem, kaj je Bog storil zame, kaj vse je preživel in pretrpel zato, da me je odrešil. Kdaj sem jaz na tisti strani množice in kdaj sem tisti, ki lahko skupaj z Jezusom nosi križ. Kadar sem obsojen, takrat sem na Jezusovi strani in kar naenkrat nisem sam, ker je tudi Jezus z mano. V času bolečine na to ni vedno lahko pomisliti, ker kadar te boli, takrat bolj kot ne vidiš samega sebe.«

Sodba ni na naši strani

Velikokrat se sami čutimo žrtev, da nas nekdo sodi, da smo obsojeni, včasih pa spregledamo, da smo tudi mi tisti, ki sodimo. Gre za ozko mejo. »Sodba ni na naši strani. Sodba je stvar Boga. Nam je naročeno ljubiti bližnjega takšnega in drugačnega. Niti samega sebe ne smemo soditi, to je stvar Sodnika ob koncu sveta,« pravi Golob.

Trening ljubezni je to, da daš na tehtnico in se odločaš za tisto, kar je težje. Za Ljubezen.

Sem Simon iz Cirene ali Veronikin prt?

Pri vsaki postaji se srečujemo s tem, ali sam sprejemam križ ali ga komu nalagam... »Sem Simon iz Cirene ali sem nekdo, ki je deležen pomoči Simona iz Cirene? Sem nežen dotik s prtom Veronike ali sem deležen Veronike, ki s svojo nežno besedo človeka potolaži, dvigne in obriše potni obraz? Celotni križev pot je premišljevanje človekove življenjske poti, odvisno kje se najdeš.«

Ljubezen vedno pozablja nase

Pretresljiva je tudi postaja, ko Jezus tolaži Jeruzalemske žene. Ko nekdo, ki tako močno trpi, pozabi nase. »Jezus je Božji sin, poln ljubezni in ljubezen vedno pozablja nase. Tudi Jezus tukaj pozablja nase. Lahko bi mirno rekel, poglejte, kaj delajo z mano, on pa še takrat, ko je najtežje in je na koncu z močmi, ko je vse obrnjeno proti njemu, on še bližnjega tolaži. To nas uči tudi vera, pozabljati nase in dvigati druge. To ni vedno enostavno, še posebej ne v bolečini, ko je težko in te križ pritiska k tlom.«

Pričuj

Pričevalec je tisti, ki s svojim življenjem prikaže Tistega, ki živi, je v oddaji Za življenje razmišljal naš sogovornik. »Z besedami povedati je še najlažje. Pri besedi se začne, s svojim življenjem, dihom, rokami, nogami, bitjem srca pa kažeš na Tistega, ki te pošilja. Za nas kristjane je to Bog Oče, ki nas pošilja, da smo skupaj v tem svetu in da živimo poslanstvo sina.«

Trening ljubezni je to, da se odločaš za tisto, kar je težje

Postni čas ni v tem, da se samo odrečeš nečemu. Se, ampak zakaj? »Odrekam se, ker mi Bog pomeni več kot ta užitek, ki bi ga doživel ob nekem okušanju, jedi, doživetjih ... Trening ljubezni je to, da daš na tehtnico in se odločaš za tisto, kar je težje. Za Ljubezen. To je postni čas, da poglobim in utrdim odnos z Bogom Očetom, da postanem podoben biti kot sin, kot Jezus Kristus, ki se je odrekel celo samemu sebi za nas. Iz Ljubezni.«

Pri besedi se začne, s svojim življenjem, dihom, rokami, nogami, bitjem srca pa kažeš na Tistega, ki te pošilja. 

Ljubiš lahko, ko si tudi sam ljubljen

Da pa najdeš v ljubezni moč, je po Golobovih besedah pomembna še ena stvar. »Da spoznaš, da si ljubljen v celoti. Potem lahko tudi ti ljubiš. Bog nam ves čas govori, kako smo ljubljeni. Ne samo, da nam govori, pokaže nam. In tudi tebi ne bo težko ljubiti, ko boš spoznal, kako si ljubljen.« Sebe imeti rad pomeni, da se sprejmeš in to je izziv. »Če bi vsi sprejemali sami sebe, ne bi bilo težav kako druge obsojam. Obsojamo, ker velikokrat sebe ne sprejmemo in kažemo na druge. Jih skrivamo in zakrivamo kot pes, ki zakrije, kar je pridelal. Sprejeti takšnega kot te je Bog ustvaril. Iskreno se pogledati v ogledalo Evangelija.«