Teden boja proti raku

Slovenija | 02.03.2021, 11:00 Mirjam Judež

V marcu obeležujemo mednarodni mesec ozaveščanja o raku prebavil. Prvi teden v marcu je tudi teden boja proti raku, letos pod geslom »Obvladovanje raka s cepljenjem«. Naša gostja je bila mag. Venceslava Bavčar, mag. farm. iz Lekarne Ljubljana.

Proti katerim rakom se lahko cepimo?

»Najučinkovitejši način za preprečevanje okužb s humanim papiloma virusom in bolezni, ki jih povzročajo (npr. rak materničnega vratu), je cepljenje. Povzročajo pa lahko tudi raka zadnjika, druge rake spolovil ter raka ustnega dela žrela pri moških in pri ženskah. Okužbe s HPV povzročajo tudi genitalne bradavice. Zadnje desetletje se sistematično cepi deklice, koristno bi bilo tudi cepljenje dečkov v nacionalni strategiji, kar je tudi utemeljila zdravstvena stroka.«

V presejalni program ZORA so vabljene vse ženske med 20 in 65 letom, z namenom odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu, je to še potrebno glede na cepljenje?

»Te generacije žensk povečini še niso bile cepljene. Pravočasno odkrivanje sprememb je pomembno. Ker je precepljenost premajhna (30 do 50 %), zaenkrat v okviru programa ZORA še ne predvidevajo sprememb načina presejanja za slovenske ženske.«

Katera druga cepljenja še varujejo pred rakom?

»Preprečevanje raka na jetrih, ki je lahko posledica kronične okužbe z virusom hepatitisa B. Verjetnost za raka na jetrih pri kronično okuženih z virusom hepatitisa B je desetkrat večja, kot je tveganje za nastanek pljučnega raka pri kadilcih. Mladi odrasli, rojeni po letu 1991, so v naši državi po večini (90 %) cepljeni proti hepatitisu B. Odraslim, ki v otroštvu niso bili cepljeni, cepljenje priporočajo. Prav tako cepljenje priporočajo tistim, ki potujejo v bolj ogrožena območja: Srednja in Južna Amerika, jugovzhodna Azija ter nekatere države vzhodne Evrope.

12 nasvetov Evropskega kodeksa proti raku

»Ne kadite in se ne zadržujete v zakajenih prostorih, vzdržujte normalno telesno težo, prehranjujte se zdravo, bodite telesno aktivni, omejite pitje alkohola, izogibajte se čezmernemu sončenju, upoštevajte navodila za varno delo pri rokovanju s snovmi, ki povzročajo raka, zaščita pred sevanji npr. radona, dojenje otrok, cepljenje proti HPV za deklice in hepatitisu B otrok ter udeležba pri organiziranih presejalnih programih: SVIT za moške in ženske, DORA in ZORA za ženske.«

Smo v mednarodnem mesecu ozaveščanja o raku prebavil, predvsem za rakom debelega črevesa in danke. V Sloveniji vsako leto zboli približno 2.700 ljudi, umre pa 1.900 …

»Pri odkrivanju raka debelega črevesa in danke, najpogostejšega med raki prebavil, ima zelo pomembno vlogo presejalni program SVIT. Ta je namenjen vsem od 50 do 74 let. Spodbujamo, da se presejanja udeležujejo redno na dve leti. Udeležba v programu SVIT je brezplačna, neboleča, preprosta in precej natančna, predvsem pa nam lahko reši življenje. Zavedati se namreč moramo, da je rak debelega črevesa in danke tih in pogosto dolgo ne povzroča večjih težav, zato nam lahko prav preiskava vzorca blata reši življenje, če se izkaže, da imamo raka.«

Zdrav način življenja odloži ali celo prepreči kronične bolezni in zmanjša tveganje za nastanek nekaterih oblik raka. V vseh obdobjih življenja je aktualno živeti čim bolj zdravo.

Drugi raki prebavil niso tako pogosti, vsi so pa zahrbtni, ker dolgo časa ne povzročajo večjih težav

»Če pri sebi opazite slabo počutje, slabost, utrujenost, če nepojasnjeno izgubljate telesno težo, težko požirate hrano, se vam je spremenila prebava, če je vaše blato črno ali zelo svetlo, skoraj sivo, če na njem opazite kri, če je urin zelo temen, če čutite bolečine v trebuhu ali na sredini hrbta, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku, zlasti če težave trajajo več kot 14 dni. Raki prebavil sodijo med rake, ki zelo radi metastazirajo ali zasevajo v oddaljene organe, prav zato je zgodnje odkrivanje še toliko pomembnejše. Za druge rake prebavil za zdaj nimamo presejalnih programov, zato velja priporočilo samoopazovanja in takojšnjega obiska pri zdravniku, če pri sebi opazimo zgoraj opisane znake, zlasti če trajajo več kot 14 dni.«

»Mojih 10 najboljših sekund« je geslo letošnjega mednarodnega meseca ozaveščanja o raku debelega črevesa in danke, ki ga vsako leto v marcu obeležujemo v več kot 40 evropskih državah, tudi pri nas …

»Cilj je, da čim več ljudi spozna prednosti in dobrobiti zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesa in danke, kar omogoča prav presejalni program, ki zelo uspešno deluje tudi v Sloveniji že deset let. S tem bi lahko preprečili smrt več kot sto tisoč prebivalcev v EU, kar je najvišja številka za katerega koli raka. Vsako leto v EU več kot tristo tisoč ljudi zboli za rakom debelega črevesa in danke, od tega jih 170 tisoč umre. Ljudje, pri katerih je bolezen odkrita v 1. stadiju, imajo 90 % možnost ozdravitve, medtem ko je ta možnost pri metastatski obliki zgolj 10 %. Kljub temu, da se rak debelega črevesa in danke razvija počasi (od osem do deset let), še vedno večino bolnikov odkrijejo v napredovalih stadijih. Zato je presejanje še toliko pomembnejše, še zlasti zato, ker je zdravljenje zgodnjih stadijev raka cenejše, krajše in za bolnika veliko lažje. Prav zato je letošnje geslo meseca marca »Mojih 10 najboljših sekund«, ki simbolizirajo čas, ki je potreben za to, da vzamemo vzorec blata in ga pošljemo v referenčni center Programa SVIT. Neznatnih deset sekund, ki v življenju ne pomenijo nič, lahko prav to življenje rešijo. Zaželeni prag odzivnosti za presejanje SVIT je 70 % ali več. Žal temu cilju sledijo le ženske, pri moških pa je stanje še vedno nezadostno, saj se odzove le dobra polovica vabljenih moških.«

V mesecu osveščanja o raku prebavil govorimo o težavah prepoznavanja: če zdravstvene težave vztrajajo, je treba ugotoviti, zakaj je temu tako. Če simptomi in znaki trajajo več kot 2 do 3 tedne ali se stopnjujejo, je obisk pri zdravniku nujen. Samozdravljenje ni primerno.