Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu.
Pri vsaki maši obhajamo Jezusovo zadnjo večerjo z učenci, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Simbola sta nerazdružljiva. Hrana in pijača sta človeški potrebi, zato kruh predstavlja osnovno hrano, ki je nujna za preživetje.
Evharistija je ponavzočitev daritvene Jezusove smrti na križu, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi. To je tudi daritev Cerkve, ki ji je Kristus pri zadnji večerji zaupal »spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave«.
Etnolog Janez Bogataj pravi, da je motiv kruha na veliki četrtek zelo pomemben, tako kot v božičnem obredju. Prvotno so kruh uporabljali v nekvašeni obliki, spomin na to je hostija. »Od 9. stoletja uporabljajo kvašen kruh, v obeh primerih pa je v okrogli obliki. Gre za pravo obliko, ki pomeni Boga. Kruh se je imenoval »hostija«, kar v latinščini pomeni žrtev.«
Kruh in vino imata že na splošno v krščanstvu izjemen pomen. Kruh simbolizira Kristusovo telo, vino pa Kristusovo kri. Včasih so v vino namočili pelin. »S tem so pripravili »žolč«, ki so ga pili ob velikonočnih pojedinah. Zakaj pelin? Da se je vsak kristjan spomnil na umirajočega Kristusa, ko je pil žolč, ki mu ga je dal piti vojak. Gre pa tudi za praktični namen, saj je telo po vsem obilju in mastni hrani potrebovalo razgradnjo in pelin namočen v vinu, je deloval v tej smeri. Vse je imelo globlji duhovni pomen, sočasno pa tudi praktični. Ustvarjal se je ritem v vsakdanjikih in praznikih in v celotnem letu je šlo za izmenjavanje posta in obilja, nekakšno logično zaporedje, kar pa danes nam ne uspeva. Eni se samo postijo, drugi pretiravajo v obilju in izgubili smo ta normalen ritem.«
Na veliki četrtek se »zavežejo« orgle in zvonovi, vse do velikonočne vigilije. »To je za prednike pomenilo kar pretresljiv dogodek, saj so bili vezani na zvonove, ko so delali na poljih. Niso se pogovarjali in vsa ta zvočna »kulisa« je morala obmolkniti.«
Kako sporočilo velikega četrtka približati otrokom?
Evropska Komisija je v četrtek določila, da se za čezmejne splave nameni denar iz Evropskega socialnega sklada plus. Sredstva, ki so v prvi vrsti namenjena družinam v stiski, ali otrokom s ...
Obsežna vojaška operacija Združenih držav Amerike in Izraela proti Iranu je poleg političnih in varnostnih posledic odprla tudi globoko versko in etično vprašanje prihodnosti Bližnjega vzhoda, ...
Zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu so v regiji obstali številni tujci, med njimi tudi več sto Slovencev. Največ, približno 200 v Dubaju, še približno 100 pa v Izraelu. Države v regiji so večinoma ...
V oddaji Naš gost smo se pogovarjali z Martino Piskar, zaposleno v Slovenskem društvu Hospic, ki spremlja ljudi v njihovih zadnjih dneh. Njena pot do tega poklica je bila nepričakovana – kot ...
Ko se sprejmemo, je to predpogoj za dosego ciljev. Invalidnost me v doseganju svojih ciljev ne sme ovirati. Ko takšno misel izreče nekdo, ki se vse življenje sooča z veliko večjimi izzivi kot ...
Na prvem soočenju, ki smo ga na Radiu Ognjišče pripravili pred letošnjimi volitvami v Državni zbor, so stranke predstavile ključne poudarke svojih programov na področju gospodarstva.
