Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu.
Pri vsaki maši obhajamo Jezusovo zadnjo večerjo z učenci, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Simbola sta nerazdružljiva. Hrana in pijača sta človeški potrebi, zato kruh predstavlja osnovno hrano, ki je nujna za preživetje.
Evharistija je ponavzočitev daritvene Jezusove smrti na križu, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi. To je tudi daritev Cerkve, ki ji je Kristus pri zadnji večerji zaupal »spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave«.
Etnolog Janez Bogataj pravi, da je motiv kruha na veliki četrtek zelo pomemben, tako kot v božičnem obredju. Prvotno so kruh uporabljali v nekvašeni obliki, spomin na to je hostija. »Od 9. stoletja uporabljajo kvašen kruh, v obeh primerih pa je v okrogli obliki. Gre za pravo obliko, ki pomeni Boga. Kruh se je imenoval »hostija«, kar v latinščini pomeni žrtev.«
Kruh in vino imata že na splošno v krščanstvu izjemen pomen. Kruh simbolizira Kristusovo telo, vino pa Kristusovo kri. Včasih so v vino namočili pelin. »S tem so pripravili »žolč«, ki so ga pili ob velikonočnih pojedinah. Zakaj pelin? Da se je vsak kristjan spomnil na umirajočega Kristusa, ko je pil žolč, ki mu ga je dal piti vojak. Gre pa tudi za praktični namen, saj je telo po vsem obilju in mastni hrani potrebovalo razgradnjo in pelin namočen v vinu, je deloval v tej smeri. Vse je imelo globlji duhovni pomen, sočasno pa tudi praktični. Ustvarjal se je ritem v vsakdanjikih in praznikih in v celotnem letu je šlo za izmenjavanje posta in obilja, nekakšno logično zaporedje, kar pa danes nam ne uspeva. Eni se samo postijo, drugi pretiravajo v obilju in izgubili smo ta normalen ritem.«
Na veliki četrtek se »zavežejo« orgle in zvonovi, vse do velikonočne vigilije. »To je za prednike pomenilo kar pretresljiv dogodek, saj so bili vezani na zvonove, ko so delali na poljih. Niso se pogovarjali in vsa ta zvočna »kulisa« je morala obmolkniti.«
Kako sporočilo velikega četrtka približati otrokom?
Multimedijski adventni koledar za otroke nam je v tem tednu ponudil zgodbo o božični roži, ki ima plemenit konec, o poštenosti in dobroti, o lepoti čistega srca in Božji ljubezni do nas. Z ...
Z novim koledarskim letom bo v Nadškofiji Ljubljana ukinjenih 12 župnij, ki se bodo pridružile sosednjim, večjim župnijam, same pa postale podružnične.
Papež je včeraj na povratnem letu iz Libanona v Rim odgovarjal na vprašanja novinarjev. Med drugim je razkril, kaj je doživljal, ko je na konklavu postalo jasno, da bo izvoljen, komentiral je ...
Tik pred prvo adventno nedeljo smo se v Sobotni iskrici s katehistinjo Natašo Rupena pogovarjali o njenem ustvarjanju, preživljanju sobotnih dopoldnevov v družinskem okolju, predvsem pa smo pred ...
Prof. Dr Danica Purg je pred štiridesetimi leti ustanovila uspešno mednarodno Poslovno šolo, ki zadnjih petindvajset let deluje na Bledu. Pred petimi leti je bila izbrana za dekanjo leta. Kot prva ...
EU komisija kmetijstvo stiska ob zid in postavlja v težak položaj, ko sklepa nove trgovinske sporazume, napoveduje precejšnje zmanjšanje podpor in trmasto vztraja pri nadaljevanju korakov ...
