Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu.
Pri vsaki maši obhajamo Jezusovo zadnjo večerjo z učenci, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Simbola sta nerazdružljiva. Hrana in pijača sta človeški potrebi, zato kruh predstavlja osnovno hrano, ki je nujna za preživetje.
Evharistija je ponavzočitev daritvene Jezusove smrti na križu, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi. To je tudi daritev Cerkve, ki ji je Kristus pri zadnji večerji zaupal »spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave«.
Etnolog Janez Bogataj pravi, da je motiv kruha na veliki četrtek zelo pomemben, tako kot v božičnem obredju. Prvotno so kruh uporabljali v nekvašeni obliki, spomin na to je hostija. »Od 9. stoletja uporabljajo kvašen kruh, v obeh primerih pa je v okrogli obliki. Gre za pravo obliko, ki pomeni Boga. Kruh se je imenoval »hostija«, kar v latinščini pomeni žrtev.«
Kruh in vino imata že na splošno v krščanstvu izjemen pomen. Kruh simbolizira Kristusovo telo, vino pa Kristusovo kri. Včasih so v vino namočili pelin. »S tem so pripravili »žolč«, ki so ga pili ob velikonočnih pojedinah. Zakaj pelin? Da se je vsak kristjan spomnil na umirajočega Kristusa, ko je pil žolč, ki mu ga je dal piti vojak. Gre pa tudi za praktični namen, saj je telo po vsem obilju in mastni hrani potrebovalo razgradnjo in pelin namočen v vinu, je deloval v tej smeri. Vse je imelo globlji duhovni pomen, sočasno pa tudi praktični. Ustvarjal se je ritem v vsakdanjikih in praznikih in v celotnem letu je šlo za izmenjavanje posta in obilja, nekakšno logično zaporedje, kar pa danes nam ne uspeva. Eni se samo postijo, drugi pretiravajo v obilju in izgubili smo ta normalen ritem.«
Na veliki četrtek se »zavežejo« orgle in zvonovi, vse do velikonočne vigilije. »To je za prednike pomenilo kar pretresljiv dogodek, saj so bili vezani na zvonove, ko so delali na poljih. Niso se pogovarjali in vsa ta zvočna »kulisa« je morala obmolkniti.«
Kako sporočilo velikega četrtka približati otrokom?
V središču pridige ob slovesu dolgoletnega urednika Ognjišča msgr. Silvestra Čuka je bila svetopisemska podoba dokončanega teka. Zaslužni koprski škof Jurij Bizjak je v povsem polni koprski ...
Slovenski škofje končujejo obisk ad limina v Rimu. Popoldne se bodo zanj zahvalili z mašo v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja, ki se je bodo udeležili tudi slovenski romarji. Dopoldne pa so se ...
Škofje so drugi dan obiska ad limina v Rimu začeli s sveto mašo na grobu apostola Petra v kripti vatikanske baziliki. Somaševanje je vodil koprski škof Peter Štumpf. V nagovoru je poudaril ...
Pred 800 leti je sveti Frančišek Asiški prišel na idejo, da bi prebivalcem male vasice Grecco prikazal razmere, v katerih se je rodil Odrešenik. Tako so nastale prve jaslice in to je pripomoglo k ...
Ker smo še vedno v božičnem obdobju, ko si posamezniki po lepi navadi še vedno vztrajno pošiljamo razglednice s pozdravi in dobrimi željami, smo se spomnili na bogastvo, narodno izročilo, ki se ...
Obstruktivna spalna apneja je pogosta (po ocenah se z njo bori vsaj 150.000 odraslih Slovencev, ki bi potrebovali zdravljenje), a pogosto spregledana motnja, pri kateri se žrelo med spanjem zoži ...
